Mehika: krvava vojna v narkokartelu
Mehiška severozahodna zvezna država Sinaloa je vse od začetka septembra med najbolj nevarnimi predeli v državi. Glavni krivci so člani ene najbolj krutih kriminalnih združb na svetu, zloglasnega kartela Sinaloa, ki so začeli obračunavati med seboj. In to na način, ki ga najbolje poznajo – z orožjem. Od 9. septembra je bilo namreč ubitih že več kot 200 ljudi, med katerimi je več kot 180 pripadnikov nasprotnih si klanov Los Chapitos in La Mayiza, poimenovanih po ustanoviteljih kartela Sinaloa Joaquinu Guzmánu - El Chapu in Ismaelu Marii Zambadi Garcii - El Mayu. Oblasti pogrešajo še 278 ljudi, ki so izginili samo v zadnjih dveh mesecih in za katere se bojijo, da niso več med živimi.
278
ljudi pogrešajo v Sinaloi od začetka septembra.
Spor v najmogočnejši mehiški kriminalni združbi je izbruhnil kmalu zatem, ko so agenti ameriškega urada za boj proti trgovini z mamili DEA 25. julija letos aretirali Ismaela Zambado Garcio - El Maya in ga predali ameriškim pravosodnim organom, kjer ga čaka podobna usoda kot njegovega nekdanjega prijatelja, sodelavca in sovoditelja kartela El Chapa, ki že več kot pet let sedi v strogo varovanem zaporu v ameriški zvezni državi Kolorado. Kot je bilo poleti mogoče prebrati v ameriških in mehiških medijih, ki so aretacijo El Maya zelo pozorno spremljali, naj bi bil za uspeh agentov DEA najbolj zaslužen najstarejši El Chapov sin Joaquin Guzmán López - El Güero, ki se je menda dogovoril z Američani, se jim predal in s seboj v ZDA pripeljal še »kapitalca« El Maya.
200
jih je od 9. septembra umrlo v vojni v kartelu.
Ugrabljen
O tej zgodbi smo pisali tudi na straneh časopisa, ki ga zdaj držite v rokah, takrat smo objavili zgodbo odvetnika El Maya Franka Péreza, ki je za ameriške medije izjavil, da je bil njegov klient ugrabljen. »Joaquin Guzmán López je s silo ugrabil mojo stranko El Maya. Pričakali so ga v zasedi, Joaquin in šesterica zamaskiranih mož v uniformah so ga vrgli na tla, mu zvezali roke in noge ter ga vrgli v poltovornjak in odpeljali do manjše vzletne steze. Potem so ga prisilno odvlekli v letalo, Joaquin mu je noge in roke zvezal za sedež, na glavo pa poveznil črno vrečko. V letalu so bili samo trije – pilot, Joaquin in moja stranka,« je konec julija izjavi odvetnik Pérez. Zambada je svojega krščenca El Güera obtožil, da ga je pod pretvezo zvabil na namišljeni sestanek z guvernerjem države Sinaloa Rubénom Rocho in vidnim lokalnim politikom Hectorjem Cuénom. Sestanka ni bilo, El Mayo pa je končal v ameriških rokah. Najbrž ni treba poudarjati, da so Cuéna zelo kmalu zatem našli mrtvega, guverner Rocho pa je takoj začel govoriti, da o kakršnem koli sestanku ni vedel nič.
Seveda vsi ti poletni dogodki niso ostali brez posledic v kartelu Sinaloa, ki je največji dobavitelj sintetičnih mamil v ZDA, zlasti fentanila in kokaina. Kmalu sta nastala dva klana. Prvega, ki ga mehiški mediji ljubkovalno imenujejo Los Chapitos, vodijo sinovi Joaquina Guzmána - El Chapa, drugega, Los Mayiza, pa sin Ismaila Zambade - El Maya. Vojna se je začela 9. septembra na glavni ulici prestolnice Sinaloe Culiacánu, kjer sta se začeli obstreljevati dve skupini »oboroženih civilistov«, kot mehiški organi pregona radi imenujejo člane kriminalnih združb. V tem spopadu sta bila ranjena tudi dva civilista, streli pa so prerešetali vsaj 15 avtomobilov, ki so bili parkirani ob cesti. Naslednji dan so v mestu našli razkosano truplo, tretji dan po začetku vojne pa so se prvič spopadli tudi kriminalci in policisti. Ti imajo doslej v svojih vrstah najmanj 20 mrtvih.
Začel se je odločilni spopad za ozemlje in tihotapske poti med Mehiko in Združenimi državami.
Dobri poznavalci dogajanja v kartelu Sinaloa zdaj pravijo, da se je pravzaprav začel odločilni spopad za ozemlje in tihotapske poti med Mehiko in Združenimi državami. Ker je v zadnjih letih oborožena moč El Mayeve frakcije v kriminalnem kartelu začela kopneti, saj je Zambadi v petih desetletjih uspelo tudi s podkupovanjem širokega kroga ljudi, od visokih uradnikov in politikov do policistov, doseči, da so ga pustili pri miru, pa je skupina okoli El Chapa in zlasti njegovih sinov postala bolj agresivna, z veliko več orožja in oboroženih mož. Vse do aretacije El Chapa in njegove izročitve ZDA pred šestimi leti sta obe skupini kartela Sinaloa tvorno sodelovali, mir in sobivanje so vzdrževali tudi s porokami med člani obeh družin. Potem so se do tedaj bolj ali manj trdne vezi začele rahljati, vse pa je šlo narazen po poletni aretaciji El Maya. Že kmalu so našli več članov iz klana Zambada oziroma Los Mayiza. Zambada je iz zapora sicer poskušal miriti strasti, a očitno neuspešno.
Vojni svet
Kot je za spletni medij CrashOut povedal neimenovani vir, ki naj bi imel povezave s klanom Los Mayiza, je naslednik El Maya, njegov sin Ismael Zambada Sicarios - Mayito Flaco, kmalu po očetovi aretaciji oblikoval nekakšen vojni svet. V začetku septembra je na svojo stran pridobil dva nova partnerja – Joséja Gila Cara Quintera, nečaka znamenitega mamilarskega kralja iz sedemdesetih in osemdesetih let Rafeala Cara Quintera, in voditelja še ene mehiške kriminalne združbe Isidora Meza Floresa. Oba sta stara sovražnika El Chapovih. Flores naj bi Mayitu Flacu poslal okoli 200 oboroženih mož, Quintero pa naj bi mu v pomoč ponudil 150 »borcev«.
2276
umorov so od januarja do septembra zabeležili v mehiški zvezni državi Gunajuanto.
Oblasti se bojijo, da bodo vojno v kartelu Sinaloa izrabile druge kriminalne združbe, zlasti njihov glavni tekmec kartel Jalisco Nueva Generacion Cartel (CJNG), in se vključile v spopad. To bi pripeljalo do vsesplošne vojne med karteli za nadzor trgovine z mamili. Takrat bi bilo v Mehiki še več umorov. Med nedavno tiskovno konferenco je mehiški zvezni varnostni urad razkril, koliko so jih zabeležili v posameznih zveznih državah od januarja do septembra letos. Največ se jih je po tej črni statistiki zgodilo v zvezni državi Guanajuanto, in sicer kar 2276, sledi Baja California s 1779 umori in Estado de Mexico na tretjem mestu s 1768. Zanimivo je, da je Sinaloa v statistiki zasedla šele 19. mesto z »le« 463 umori, a z izbruhom vojne v njihovem domačem kartelu je zdaj Sinaloa na dobri poti, da do konca leta močno napreduje na tej neslavni lestvici.
Presenečenje
Intenzivnost spopadov obeh klanov kartela Sinaloa je presenetila tudi prebivalce glavnega mesta Culiacána. María Isabel Cruz Bernal, predsednica organizacije Sabuesos Guerreras de Culiacán, ki skrbi za iskanje pogrešanih ljudi v Sinaloi, je za spletni medij Infobae Mexico dejala, da so ljudje, čeprav so bili navajeni, da je občasno prihajalo do posameznih ubojev in streljanja v mestu, zdaj zelo prestrašeni. Včasih, pravi Bernalova, so se obračuni dogajali na obrobju mesta ali na kmetijah na podeželju, zdaj pa so jim priča sredi mesta. Zato občasno zapirajo trgovine, nekatere šole so zaprte od sredine septembra, pred dnevi pa je zvezna oblast razorožila lokalno policijo in na ulice poslala zvezno vojsko in zvezno policijo.
