Meja med resničnostjo in domišljijo se briše
V zadnjem času po spletu krožijo številni foto- in videoponaredki, ki so bili ustvarjeni z umetno inteligenco. Slednji so tako prepričljivi, da jih ni več mogoče ločiti od pravih, kar pomeni, da se je meja med resničnostjo in domišljijo morda dokončno zabrisala. Prav to je tisto, kar bi nas moralo najbolj skrbeti, saj to odpira vrata številnim manipulacijam, ki jih lahko v svojo korist in propagandne namene izrablja politika. Lažne novice bodo z umetno inteligenco dobile krila, in sicer do te mere, da bo vedno težje ločiti zrno od plev. Na neki točki bo razlika po vsej verjetnosti neopazna in težko določljiva.
Pred kratkim je umetna inteligenca imitirala glas predsednika ZDA Josepha Bidna in volivce po telefonu pozivala, naj se ne udeležijo lokalnih volitev, nato pa so po spletu zakrožile tudi prepričljive fotografije nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki z nasmeškom na obrazu objema skupino temnopoltih oseb. Omenjena propaganda ima, seveda, svoj cilj, ki je nagovoriti in prepričati tiste volivke in volivce, ki sicer Trumpa na volilnem listku nikoli ne bi obkrožili, saj med temnopolto skupnostjo ni preveč priljubljen.
Da je umetna inteligenca nova nafta oziroma novo zlato (nova črna, če želite), je jasno že po tem, da se je poskušajo polastiti najvplivnejši in najbogatejši ljudje na svetu. Med njimi je tudi Elon Musk, multimilijarder, oblikovalec SpaceX; zgodnji vlagatelj, izvršni direktor in produktni arhitekt družbe Tesla in soustanovitelj Neuralinka. Njegovo podjetje xAI bo te dni odprlo kodo klepetalnega robota Grok, kar pomeni, da bo ta prosto dostopna uporabnikom in razvijalcem za uporabo in spreminjanje. Musk s to potezo stopnjuje spor s podjetjem OpenAI, lastnikom revolucionarnega klepetalnega robota ChatGPT, proti kateremu je v začetku meseca vložil tožbo.
Med vlagatelji in razvijalci so glede razvoja umetne inteligence mnenja vse bolj različna. Ali bo transparentnost, ki jo ponujajo odprtokodni sistemi, družbi prinesla več dobrega ali slabega? V napačnih rokah namreč lahko stvari uidejo nadzoru. In zdi se, da smo na točki, ko ne vemo več, kam nas bo prineslo. Prihodnost je že tu, a zdaj se sprašujemo, ali si takšnega tehnološkega napredka sploh še želimo.
V družbi OpenAI so sicer prepričani, da Musk nima dobrih namenov, temveč ga ženejo predvsem tekmovalnost, samopromocija in poslovni interesi. »Ko je Musk videl izjemen tehnološki napredek, ki ga je dosegel OpenAI, želi ta uspeh zase,« so prepričani v OpenAI.
Vsekakor se nam s svetlobno hitrostjo približujejo časi, ki bodo povsem drugačni od tistih, ki smo jih bili vajeni v zadnjih desetletjih. Razvoj umetne inteligence bo po vplivu na naša življenja nedvomno presegel tudi izum interneta, za katerega vemo, da je popolnoma spremenil naš vsakdan, način dela in dojemanje časa.
