Metka Klevišar v deveto desetletje z novo knjigo
Vam vsem, ki ste se oglasili, se iskreno zahvaljujem. Preveč vas je, da bi se zahvalila vsakemu posebej, čeprav bi bilo to zelo lepo. Nisem pričakovala, da se bo oglasilo toliko ljudi. Tudi nisem pričakovala takšnega praznovanja. Doslej sem vedno praznovala v majhnem krogu ljudi in sem se na to kar navadila. Sinoči, ko so na mohorskem večeru predstavili mojo novo knjigo, se je zbralo kar precej ljudi in tudi vzdušje je bilo odlično. Do besede so prišli tudi vsi tisti, ki so mi za knjigo postavili vprašanje in ob tem povedali veliko lepega. Tako je bil ta večer tudi vsebinsko zelo bogat. Poleg tega so ga obogatili s petjem in recitiranjem pesmi. Lahko sem samo vesela in hvaležna, da sem ob 80-letnici vse to doživela,« je ob svojem jubileju zapisala izjemna Metka Klevišar, onkologinja, ki je bila ena prvih, ki s svojim zgledom vse življenje uči, kako je mogoče svojo bolezen in bremena »udomačiti« ter z njimi kakovostno živeti, hkrati pa Metka s svojim načinom življenja, s svojo filozofijo podira tabuje o staranju, opuščanju in minevanju.
Vprašajmo Metko
Metka Klevišar (1944) je upokojena zdravnica in publicistka. Leta 1977 je opravila specializacijo iz onkologije/radioterapije. Vso kariero je delala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z bolniki s pljučnim rakom. S sodelavci je ustanovila Slovensko karitas in Slovensko društvo Hospic, v katerem si ekipa prostovoljcev prizadeva, da bi ljudje živeli in umirali z dostojanstvom. Za svoje delo je leta 1994 dobila priznanje dobrotnice leta (Naša žena), leta 1995 je postala Slovenka leta (revija Jana), leta 2001 je prejela nagrado mesta Ljubljane, leta 2022 pa ji je Zdravniška zbornica Slovenije podelila najvišje odličje, Hipokratovo priznanje za življenjsko delo.
Že kot študentka je zbolela za multiplo sklerozo, kar je zaznamovalo tudi njeno javno delovanje. Leta 2011 sta se s stanovsko kolegico Julko Žagar preselili v Dom sv. Jožefa v Celje, kjer sta skupaj začeli Pogovore o življenju in smrti, ki jih Metka po Julkini smrti tudi nadaljuje. Od leta 1990 do danes je napisala več del: Kako udomačiti bolezen, Spremljanje umirajočih, Čisto vsakdanje stvari, 1. del, Na poti vere, upanja, ljubezni, Moja četrta kariera, Čisto vsakdanje stvari, 2. del, Umetnost sobivanja. Ob svoji 80-letnici je izdala še knjigo z naslovom Vprašajmo Metko, v njej pa odgovarja na vprašanja znanih Slovencev. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, sta uredili Saška Ocvirk in Tanja Ozvatič, uvodno besedilo je prispeval Jože Faganel.
