Michelangelo gre v promet
Na današnji dan pred natanko 550 leti se je rodil slikar, kipar, pesnik in arhitekt Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni (1475–1564), eden najpomembnejših italijanskih umetnikov visoke renesanse. Njegova najbolj slovita dela so poslikava stropa Sikstinske kapele in freska Poslednja sodba na oltarni steni te kapele, kipi David, Mojzes in Pietà, grobnica Medičejcev in na področju arhitekture kupola bazilike svetega Petra v Vatikanu.
Michelangelo je bil visoko cenjen in premožen že za časa svojega življenja, o čemer govorijo številne anekdote, še večji dokaz pa so že sama njegova dela, ki jih je ustvarjal za slovito firenško rodbino Medičejcev, medtem ko je bil njegov največji naročnik kar Vatikan. A če so njegove najznamenitejše stvaritve neprecenljive, poleg tega pa so sestavni del drugih arhitekturnih mojstrovin, imajo nekatera njegova druga dela kar jasno ceno.
Tako so lani, denimo, njegovo skico marmornega bloka na dražbi avkcijske hiše Christie's prodali za 201.600 dolarjev (okoli 189.000 evrov), pri čemer je anonimni kupec za porumeneli kos papirja odštel 33-krat več od ocenjene vrednosti skice. Michelangelove skice in diagrami marmornih blokov so bili namenjeni kamnolomom, ki so mu priskrbeli bloke za izdelavo skulptur, pogosto pa vsebovali tudi natančne mere. Leta 2008 je bila večja risba marmornih blokov ocenjena na od 12.000 do 18.000 evrov, na koncu pa je dosegla vrednost več kot 88.000 evrov.
A to je drobiž v primerjavi z doslej najdražje prodano Michelangelovo umetnino. Leta 2022 je na novo odkrita risba akta na dražbi hiše Christie's dosegla vrednost 21 milijonov dolarjev (19,7 milijona evrov). Skica, poimenovana Moški akt (po Masacciu), velja za najdražjo umetnino na papirju, prodano v Evropi, in tretjo najdražjo risbo katerega od starih mojstrov, se pravi umetnin, ustvarjenih pred 19. stoletjem. Risba je bila nazadnje na trgu leta 1907, vendar so njeno avtorstvo tedaj pripisovali Michelangelovi šoli. Delo, ki je bilo shranjeno v zasebni francoski zbirki, se je izogibalo nadaljnjim študijam znanstvenikov do leta 2019, ko ga je italijanski strokovnjak za renesančno umetnost in muzejski kustos Furio Rinaldi pripisal Michelangelu.
Michelangelova skica moškega akta od zadaj je bila leta 2011 prodana za približno 3,8 milijona evrov, druga skicirna študija moškega telesa, ki jo je Michelangelo uporabil za pripravo slovitega kipa Vstalega Kristusa, pa je bila leta 2000 prodana za 9,8 milijona evrov.
Michelangelove stvaritve na papirju so silno redke, saj je stari mojster pred smrtjo leta 1564 uničil večino svojih skic in risb. Kljub temu se je ohranilo več kot 200 listov, ki so na ogled v muzeju Casa Buonarroti v Firencah. Muzejska zbirka vsebuje večino Michelangelovih diagramov marmornih blokov, po ocenah umetnostnih zgodovinarjev pa je v zasebnih rokah trenutno manj kot deset umetnikovih del.
Michelangelo je pred smrtjo uničil večino svojih skic in risb.
