Mineva 61 let od umora ameriškega predsednika Kennedyja
Ura je odbila 12.30, ko je odjeknil strel, ki je pretresel svet: Lee Harvey Oswald je v Dallasu ustrelil in ubil 35. ameriškega predsednika, 46-letnega Johna Fitzgeralda Kennedyja. Bilo je 22. novembra 1963. Kennedy je bil na turneji po Teksasu, v Dallasu ga je pričakala navdušena množica podpornikov in tudi številni nasprotniki njegove politike. Z ženo Jackie, teksaškim guvernerjem Johnom B. Connallyjem in njegovo ženo Nellie se je s kabrioletom pripeljal na trg Dealey, takrat pa so se zaslišali streli: prvi naboj je predsednika, ki je nasmejan mahal množici ob cesti, zadel v vrat, drugi v hrbet, tretji je ranil Connallyja, četrti je Kennedyja zadel v glavo.
»Nihče ni kričal. Bila je strašljiva tišina,« se je enega najhujših trenutkov svojega življenja spominjala priča, njena izjava je zapisana v muzeju na mestu, od koder so prišli smrtonosni streli. Voznik je pritisnil na plin in hudo poškodovanega predsednika peljal v bolnišnico Parkland. »Ubili so mi moža!« je z njegovo glavo v naročju vpila ameriška prva dama v rožnatem kostimu znamke Chanel. Leta zatem se je spominjala, kako mu je vso pot prigovarjala, da ga ljubi. In da je roko držala na vrhu njegove glave, da bi možgani ostali v lobanji. Čez pol ure je JFK umrl.
Nihče ni kričal. Bila je strašljiva tišina.
Atentatorja Leeja Harveyja Oswalda, nekdanjega marinca, so prijeli slabo uro pozneje, zanikal je vsakršno vpletenost v atentat.
Zavito v skrivnost
Kennedyja, ki se je rodil 29. maja 1917 in bil s 44 leti najmlajši ameriški predsednik ter prvi katoličan na tem položaju, so 25. novembra pokopali na washingtonskem vojaškem pokopališču Arlington. Ozadje atentata še po šestih desetletjih in neštetih uradnih preiskavah ostaja zavito v skrivnost, Oswalda je le dva dni pozneje, še preden je bila proti njemu vložena obtožnica, med premestitvijo v okrožni zapor ustrelil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, s tem pa je še prispeval k razmahu teorij zarot; Ruby je umrl 1967. in skrivnost odnesel v grob.
Preiskava FBI, v kateri so zaslišali okoli 25.000 ljudi in preiskali na desettisoče različnih sledi, je s prstom pokazala na Oswalda, preiskovalci so sklenili, da je atentat izvedel sam, primer je leto dni preiskovala tudi posebna predsednikova komisija z neuradnim nazivom Warrenova komisija. Oswald tako še dandanes ostaja Kennedyjev morilec – kljub vsem (ne)mogočim teorijam zarot, ki jih obdeluje okoli 2000 knjig, v ZDA spisanih o atentatu na Kennedyja, tega se je lotil tudi znani ameriški režiser Oliver Stone v filmu JFK. Po različnih teorijah naj bi bili v Kennedyjevo smrt vpleteni vsi: Cia (Centralna obveščevalna agencija), ruska tajna služba KGB, mafija, ameriška vojska, tudi podpredsednik Lyndon Johnson in kubanski voditelj Fidel Castro, celo žena Jackie in Aristotel Onassis, tudi bejzbolski zvezdnik Joe DiMaggio, ki naj bi se tako maščeval za (skrivnostno) smrt bivše žene Marilyn Monroe. In seveda nezemljani.
V zadnjih letih so ameriške oblasti objavile na kupe uradnih dokumentov o atentatu, razkritih naj bi bilo 99 odstotkov vse dokumentacije, nekateri deli pa bodo zaradi državne varnosti ostali javnosti neznani do leta 2039. Vprašanje je, ali bomo sploh kdaj izvedeli, kaj se je v resnici zgodilo. Atentat na Johna F. Kennedyja poleg smrti Marilyn Monroe ostaja ena izmed glavnih tarč razdelanih in vnetih teorij zarote.
