Misijonarjevo kraljestvo Slovenik
Duhovnik, magister teologije, dr. filozofije, dr. misiologije in dr. civilnega prava msgr. Maksimilijan Jezernik s Ponikve pri Žalcu je kar 50 let vodil Slovensko skupnost Anton Martin Slomšek v Rimu. Zadnje obdobje svojega življenja je preživel v Sloveniji, v domu starejših pri sv. Jožefu v Celju, umrl pa 21. aprila 2015 v starosti 93 let, pokopan je na pokopališču na svoji rojstni Ponikvi.
Njegova življenjska pot je bila izjemno pestra in ustvarjalna. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo v Mariboru. Zaradi druge svetovne vojne je zapustil Slovenijo in odšel v Rim, kjer je študiral teologijo in bil leta 1949 posvečen v duhovnika. Doktoriral je iz filozofije, misiologije in civilnega prava. Delal je v Zavodu za širjenje vere, na papeški univerzi Urbaniana in drugih vatikanskih ustanovah. Pol stoletja je vodil slovensko skupnost v Rimu in bil duhovni vodja versko-kulturnega društva rimskih Slovencev, ki se je leta 1987 preimenovalo v Slovensko skupnost Anton Martin Slomšek v Rimu.
Zaslužen je za ustanovitev, razvoj in delovanje Papeškega slovenskega zavoda (Slovenik) v Rimu; od leta 1965 je bil prorektor, januarja 1972 pa je bil imenovan za rektorja Slovenika. Šest let pozneje je bil eden od ustanoviteljev Slovenske bogoslovne akademije v Rimu, na kateri je organiziral znanstvene simpozije. Petnajst let je bil glavni pri postopku za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Ob njegovi zlati maši leta 1999 mu je mariborski nadškof dr. Franc Kramberger izročil papeško odlikovanje najvišjega reda, naslov apostolski protonotar. Prejel je častni znak svobode Republike Slovenije (1996), odličje sv. Cirila in Metoda (2001) ter nazive častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani, papeški tajni komornik, papeški častni prelat.
Kako cenjen je bil Maksimilijan Jezernik v Rimu in pri papežu, govori tudi nagovor papeža Pavla VI. iz leta 1973, ko je Slovenik postal papeški zavod (Pontificio Collegio) in je Vatikan obiskala velika skupina slovenskih romarjev. Med drugim je Pavel VI. povedal: »Prišli ste v Rim, da bi prisostvovali dejanju, ki je zelo pomembno za krščansko življenje vaše skupnosti, vedno tako blizu našemu očetovskemu srcu: odprtju in blagoslovitvi novega slovenskega zavoda na Apijski cesti, ki ga vodi rektor msgr. Maksimilijan Jezernik. Želimo vam izraziti vse naše veselje ob tem dogodku. Odprtje tega zavoda pove marsikaj vsakemu, ki zna razumeti njegov globoki pomen. Govori o prebuditvi verskega življenja in o razcvetu duhovnih poklicev. Govori tudi o vašem zanimanju, da bi mladi izbranci, ki so se odločili za duhovništvo, našli pri Petrovem sedežu bolj primerno umsko in duhovno izobrazbo. Govori o tradicionalnih vezeh zvestobe slovenskega ljudstva do apostolskega sedeža ... Zaradi vsega tega smo veseli, da moremo izpolniti vašo željo in odlikujemo Slovenski zavod v Rimu, pod vodstvom msgr. Maksimilijana Jezernika, z naslovom papeški.«
O Jezerniku veliko povedo tudi besede sovaščanke in sorodnice Marije Strahovnik. Ob njegovi 90-letnici je med drugim zapisala: »Večkrat sva se pogovarjala v njegovem rojstnem kraju na Ponikvi pri Žalcu. Jaz sem njegova sorodnica (moj mali stric) in v tem smislu mi je nič kolikokrat nagovarjal: Pridi že enkrat v Rim, v moje kraljestvo, Slovenik, boš videla, kaj sem napravil. Resnično je bil bogat – z nič denarja ustvariti toliko. Prosil je donatorje po vsem svetu, kajti bil je misijonar. Potoval je po vsem svetu. Bil je močen človek v duši in telesu, črpal je moč v veri. Uresničeval je vse, kar si je začrtal, tudi svojo izobrazbo je dvignil visoko nad nami. Kot učen mož se je ob raznih klicih z vsega sveta pogovarjal v vseh mogočih jezikih. Bil je svetovni gospod, zelo rad pa je imel svoj rojstni kraj, prav občudoval ga je. Zelo so mu bile všeč vaške kapelice. Pri nas doma smo jo ravno renovirali, česar je bil zelo vesel. Vesel je bil, ker je Vatikan prvi priznal samostojno Slovenijo. Toda, kar kmalu je spoznal, da njena pot ne gre tako, kot bi morala.«
V letu stote obletnice rojstva bo izšla tudi knjiga o Maksimilijanu Jezerniku. Pripravlja jo njegova nečakinja Andreja Vreg Štorman. Kot je povedala, bo v knjigi dala poudarek stričevi povezanosti z župnijo, njegovim rojstnim krajem in njegovo družino.
