Mlada Lea Cok odlično parira mojstroma komedije Tadeju Tošu in Klemnu Slakonji
Mlada in obetavna igralka Lea Cok zadnje čase pogosto pravi: »Kar želiš, to dobiš.« To je namreč nova predstava, v kateri prikaže svoje številne talente, na odru pa ji družbo delata Klemen Slakonja in Tadej Toš.
Poznamo jo iz gledališke komedije Boing Boing, TV-serij Sekirca v med, Mame, Jezero, Ja, chef in filma Prasica, slabšalni izraz za žensko. Ob srečanju z Ljubljančanko najprej spregovoriva o njenih preteklih projektih. »Vsi ti projekti so vodili v nove, za kar sem hvaležna, ampak najbolj ponosna sem na svoje projekte: izdana knjigica za samopomoč, kratki film Življenje je avdicija, pevski osebni preboj, v katerega sem vložila leta dela … Ves zunanji uspeh pa je posledica notranje rasti.«
Zdaj Lea blesti v novi komediji SiTi Teatra BTC z naslovom Kar želiš, to dobiš kanadskega avtorja Norma Fosterja. »Ja, tale premiera je bila posebna in ne morem verjeti, da je bila pred več kot 14 dnevi! Pri predstavah je res zanimiv ta proces 'rojstva'. Strah pred neznanim in neprijetnost pred 'porodom', ta oddih ter slavje po njem. Saj ne da bi vedela, ampak slutim, da je nekako tako,« se nasmeji. »Potem zazeva novo življenje predstave, ki raste in se razvija s ponovitvami, kjer jo hranimo tako igralci kot gledalci ter preostali sodelujoči s svojo pozornostjo.«
Prvi aplavz na odprti sceni
SiTi Teater BTC se je tresel od gromkih salv smeha in spontanih aplavzov občinstva, in ko se usedeva v kavarno, mi iskreno zaupa: »Veš, Danica, prvič sem doživela tudi aplavz na odprti sceni! Na predpremieri je bil v bistvu prvič, ampak na premieri se je zgodilo isto! To me je zelo razveselilo, saj so to nagajive ideje, ki so se rodile s čudovitim sodelovanjem: režiserko Ajdo Valcl in dvema fantastičnima soigralcema. Seveda je to zelo prijetno doživeti,« še reče z nasmehom.
Zaradi številnih predstav je zadnje čase polno zasedena, a kot pravi, ji največ časa vzame skrb zase. »V vseh večernih predstavah in teh malih dnevnih obveznostih, kot so intervjuji, oddaje, sestanki, poskušam ohraniti dnevno sprehajanje, vsaj eno uro, in 30 minut telovadbe. Savne za sproščanje, masaže so nujne, da ostajaš lahkoten. Vzeti si čas zase je prioriteta zame, zlasti takrat, ko je ogromno teh malih obveznosti, ki so pomembne.«
Na odru odlično parira mojstroma komedije Tadeju Tošu in Klemnu Slakonji, zato jo povprašam, kako je biti v družbi dveh tako znanih igralcev. »Zelo zelo prijetno! Oba sta profesionalca, ki sta kariero ustvarila sama. In po tej poti hodim tudi jaz, zato mi je v čast, da sodelujem z njima in vpijam njuno znanje kot goba,« se nasmehne. »Zavedam se privilegija, da igram z njima, zato pa čutim pritisk. In to je dober pritisk. Diamant nastane s pritiskom. In s časom. Upam, da se zdaj ne bere, kot da čas name pritiska,« reče v smehu. »Čeprav je kdaj ta občutek prisoten … kakor da ima dan premalo ur.« In kateri jo bolj uboga? »Jaz sem najbolj uboga,« odgovori z nagajivim nasmeškom. »Ker tukaj ni šans, da bi me ubogala.«
Njen največji talent je sočutje
Komedijo, nastalo v produkciji SiTi Teatra BTC v sodelovanju s Špas teatrom, si boste v prihodnjih mesecih lahko ogledali po vsej Sloveniji. »Gre za eno najbolj svobodnih vlog, kar sem jih doslej igrala. Že večkrat sem trdila, da mislim, da se je Norm Foster zaljubil v kako igralko in ji rekel: 'Napisal ti bom vlogo, da boš lahko, kar koli si želiš! Vesoljka boš, ker ti si vesoljka,'« se nasmeji. »Na neki način je kot sirena v grški mitologiji ali UI klepeti, ki obljubljajo izkušnjo ljubezni! Gre za večplastno vlogo površnosti, ki zajema različne poglede na partnerstvo, osebnosti, želje, ideje. Če pa pogledaš, je dober tisti, ki poskrbi, da je v prvi vrsti dober v sebi. Ta vloga ima to a priori poklonjeno, saj je konstrukt in ne potrebuje neke psihologije, ampak lahkotnost v sedanjem trenutku.«
Ob igri pokaže tudi več drugih talentov, od plesa in petja do joge, in ker se mi zdi ženska številnih talentov, jo povprašam, kateri je njen največji. »Sočutje. Z njim imam dostop do usod različnih vlog, ki me inspirirajo, da ustvarjam svoje vloge ustvarjalke Lee. Prek sočutja dostopam do sebe, ko izvajam jogo. Prek sočutja dostopam do sebe, ko si ogrevam glasilke in govorni aparat. Drugače sveta sploh ne znam zaznavati. Kultiviranje sočutja je danes še kako potrebno. Talent ne pride do izraza, če ga ne širiš v dosledno izrazno sredstvo, čemur rečemo slog. Talent zasije ob ustreznem slogu, s sočutjem pa se preslika na udeležence.«
V predstavi se preobleče kar sedemkrat in tudi sicer ima rada modo. »Imam obdobja, ko so mi obleke bolj ali manj pomembne, so pa definitivno izraznice mojega življenjskega sloga. Moram reči, da sem odraščala med ženskami, ki so me vedno stilsko oblačile in delale frizure … Vedno sem bila poštirkana, barvno, stilsko je bilo vse predvideno. Kot najstnica sem imela veliko slogov oblačenja, takrat je bila moda moj ščit. Zdaj me še vedno oblačijo in mi delajo frizure, samo da niso iz moje krvne družine,« se nasmeji. »Obožujem barve in čiste linije, udobnost ter praktičnost. S prijateljico Katarino Markov kdaj malo podizajnirava, ker znova in znova najdem kakšne dobre materiale na podstrešju, ki mi jih je poklonila nona, in ti dobijo obliko, ko brainstormava, kakšna oblačila bi lahko naredili, in ko se to sešije.«
V predstavi se preobleče kar sedemkrat in tudi sicer ima rada modo.
Nova mantra: vzeti si čas
V uri in pol vrhunskega humorja najdemo tudi razmislek o popolnosti in naših pričakovanjih do partnerjev; povprašam jo, ali je že našla svojega popolnega moškega. »Nisem. Trenutno imam toliko obveznosti, da bi težko shajala v odnosu. Še zame kdaj zmanjka časa,« reče v smehu. »Trenutno kariera zahteva celo mene, in to je prehodno obdobje, ki mu sledi stabilizacija. Morda pa se bova na tej točki srečala,« se nasmeji.
S sočutjem imam dostop do usod različnih vlog.
Kar želiš, to dobiš … in tudi sama meni tako. »Je pa pametno, da si zelo natančen pri svojih željah, saj lahko dobiš v paketu s tem, kar si želiš, tudi to, česar si ne želiš. Primer: izraz 'želim si fanta' ni dovolj natančen zame, saj ne bi bila v odnosu z nekom, ki bi bil z nekom, samo da je v odnosu. 'Želim si fanta, ki bo želel ustvarjati odnos in sodelovati v njem' je bližje moji viziji. Se pravi, da je naša naloga sebe spremljati ob evoluciji svojih želja in potreb, potem pride pravo k tebi. Vedno pride k tebi tisto, kar ti je namenjeno. Vprašanje je, ali bomo čakali ali pa aktivno sodelovali. Če že čakamo, naj bo čakanje trening potrpežljivosti in ne sedeča kazen ali samosabotaža, ampak mislim, da je bolj zabavno sodelovati, kjer pa mora biti osredotočenost na smer zelo pomembna! Pred dnevi sem prebrala: Smer je pomembnejša od hitrosti. Veliko ljudi gre hitro nikamor,« reče v smehu. »Temu bi se izogibala, saj v tej hitrosti niti ne moreš emotivno sprocesirati svojih želja, zato so nezrela. Vzeti si čas. To je moja nova mantra,« pove.
Na koncu pa še njen nasvet, da bo tudi za nas veljalo kar želiš, to dobiš: »Vsak trenutek je vreden sanjarjenja. Govorim kar o dnevnem sanjarjenju, vizualizaciji prihajajočih dogodkov, dopuščanju prostora za presenečenja, odprtosti za spoznavanje ljudi, krepitvi povezav … Morda je še dobro opomniti, da bomo do konca tega življenja zagotovo v tem telesu, zato bodimo pozorni nanj. Vsem bralcem želim zdravja in volje do napredka in dobrega počutja. Potem pride vse k tebi. Upam,« se nasmeji, nato pa odločno doda: »Verjamem.«
