Mladi se ne zavedajo pasti solarijev
UV-sevanje je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča prezgodnje staranje kože, so poudarjali strokovnjaki ob nedavnem dnevu sonca in melanoma. Kožnega raka je tako po svetu kot tudi v Sloveniji iz leta v leto več, po podatkih iz Registra raka RS se za obdobje 2016–2020 pri obeh spolih kožni rak (brez melanoma) uvršča na prvo mesto po pogostosti med vsemi oblikami raka, na leto smo potrdili povprečno 3326 novih primerov. Vse več je tudi novih primerov malignega melanoma, tega je bilo 610 primerov na leto, uvršča se med tiste oblike raka, katerega incidenca se je v zadnjih desetletjih najbolj povečevala, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Med življenjem in smrtjo
Maligni melanom je najpogostejši vzrok smrti med kožnimi boleznimi nasploh. Poleg dednosti gre v veliki večini primerov za posledico sprememb zaradi občasno intenzivnega UV-sevanja sončnih žarkov, ki ga ob njegovem delovanju na kožo in oči ne čutimo, poleg tega, da je poglavitni vzrok za vse vrste kožnega raka, pa pospešuje tudi staranje kože. Kot poudarjajo strokovnjaki, je preventiva na tem področju ključnega pomena, zgodnje odkrivanje melanoma lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo, je opozorila Yana Targonskaya, dr. med., spec. dermatologije iz Medicinskega centra Barsos: »Pogosto zanemarjamo zaščito pred sončnimi žarki, ne uporabljamo zadostne količine zaščitnega sredstva ali prepozno opazimo spremembe na svoji koži. Z rednim pregledovanjem kože, zaščito pred UV-žarki in ozaveščanjem o tveganjih lahko zmanjšamo pojavnost melanoma in izboljšamo izide zdravljenja. Vsako leto smo priča preveč primerom, pri katerih bi bolj dosledna preventiva lahko spremenila izid bolezni. Zato je ključno, da se vsi, ne glede na starost ali tip kože, zavedamo pomena preventivnih ukrepov in jih dosledno uporabljamo.«
Kaj pa vitamin D?
Majhne količine UV-sevanja so koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu poleti zadostuje že od 5 do 15 minut sonca na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke), in sicer od 2- do 3-krat na teden. Pri fototipu kože 1, torej najobčutljivejšem, ki ima izredno majhno sposobnost tvorbe melanina, naj bo čas še krajši.
Pregledovanje znamenj
Kljub temu so nekateri bolj ogroženi za najsmrtonosnejšo obliko kožnega raka. Pomembni dejavniki tveganja so svetlejša polt, veliko število znamenj in družinska anamneza melanoma. Melanom se najpogosteje razvije pri mladih odraslih, dovzetnejše zanj so mlajše ženske. Pred 45. letom je pojavnost melanoma pri ženskah višja kot pri moških, do 60. leta pa je delež pri moških več kot dvakrat tolikšen kot pri ženskah, do 80. leta se tveganje pri moških potroji, poudarjajo v Medicinskem centru Barsos. Ker se bo UV-indeks v prihodnjih tednih stopnjeval, velja poudariti, da se je med 10. in 17. uro ključno zadrževati v senci, ob izpostavljenosti nevarnim žarkom pa je nujna zaščita s kremo z ustreznim faktorjem, oblačili, klobukom s širokimi krajci in sončnimi očali. Ne pozabimo, porjavelost kože velja za poškodbo, opekline pa so že zelo resna posledica! Eden od pomembnih korakov pri preventivi je tudi samopregledovanje: kožna znamenja velja pregledati vsak mesec in ob morebitnih spremembah obiskati zdravnika. Pozorni moramo biti na asimetrijo, barvo, rob in rast znamenja.
Raje bi zagorelo
Ne le naravna UV-svetloba, zelo nevaren je tudi umetni izvir sevanja. Solariji so še vedno priljubljeni predvsem med mladostniki in mlajšimi odraslimi, izpostavljenost tveganim žarkom v mladih letih pa je dokazano zelo nevaren dejavnik tveganja za pojav melanoma v poznejših letih: ljudje, ki so pred 30. letom začeli redno uporabljati solarij, imajo 75 odstotkov večjo verjetnost za pojav melanoma. NIJZ je opravil spletno anketo med srednješolci, s katero so ugotavljali odnos dijakov do zagorelosti in uporabe solarijev, izsledki pa so skrb vzbujajoči. Kot kaže, se sodelujoči v anketi zavedajo občutljivosti kože za UV-sevanje, ne zavedajo pa se dobro posledic in škodljivih učinkov nevarnih žarkov, pa tudi tega, da je v Sloveniji obisk solarija mladoletnim odsvetovan; mimogrede, v mnogo državah v Evropi in ZDA je uporaba solarijev mladoletnim osebam prepovedana, v Braziliji in Avstraliji pa je uporaba solarijev prepovedana vsem, ne glede na starost. Odgovori razodevajo, da je dijakom in dijakinjam najbolj všeč zagorela polt, kar 63 odstotkov vprašanih meni tako. Dobra četrtina se soncu namerno izpostavlja, torej se sonči, med takšnimi je veliko več deklet, ki pa se pred soncem ne varujejo dosledno oziroma po navodilih stroke. Solarij so obiskali že 4 odstotki dijakov, med njimi jih je bilo 78 odstotkov ob obisku mladoletnih.
Kot ocenjujejo na NIJZ na podlagi ankete, bi morali ozaveščanje mladoletnikov o preventivnih načelih zaščite pred UV-sevanjem še okrepiti.
Ni vsaka ustrezna
Krem za zaščito pred soncem v ponudbi trgovcev ne manjka, a vendarle ni primerna vsaka. Kemična sredstva uporabljamo na predelih telesa, ki jih ne moremo zaščititi z oblačili ali pokrivalom. Sončni faktor naj bo najmanj 30, sredstvo mora zagotavljati širokospektralno zaščito (pred UVA- in UVB-žarki). Kremo nanašamo v debelem sloju, ki ga obnovimo vsaki dve uri in po potrebi še vmes (po kopanju, obilnem znojenju).
