Vesoljskemu teleskopu Hubble je uspelo pobliže pogledati bližnjo galaksijo Veliki Magellanov oblak (VMO), kako mu veliko bolj masivna Rimska cesta odpihuje galaktični halo oziroma velikansko maso plinov. VMO je pritlikava galaksija, ki je v galaktičnem smislu trenutno razmeroma blizu Zemlje: od nas je oddaljena »le« kakih 160.000 svetlobnih let. To se morda sliši daleč, a če pogledamo iz drugačne perspektive, Veliki Magellanov oblak zavzema območje, ki je približno 20-krat večje od premera polne Lune na nočnem nebu južne poloble.

Masa Velikega Magellanovega oblaka znaša okoli 10 milijard Sončevih mas oziroma nekako desetino naše Mlečne ceste. Galaksija je še posebno zanimiva, saj nekateri astronomi menijo, da ni v orbiti okoli naše galaksije, ampak le potuje mimo. Spet drugi so prepričani, da kroži okoli Mlečne ceste in da bo vanjo trčila čez kaki dve milijardi let. No, še dve milijardi let zatem naj bi Mlečna cesta trčila še z Andromedo. Kakor koli že, Veliki Magellanov oblak se je verjetno pravkar najbolj približal Mlečni cesti, samo srečanje pa ga je kar drago stalo.

Majhna avreola

Astronomi iz ameriške vesoljske agencije Nasa in Evropske vesoljske agencije Esa so s pomočjo Hubbla opazovali galaktični halo plina, ki obdaja VMO, pri čemer so si pomagali s svetlobo 28 kvazarjev za njim. Videli pa so ga lahko le s teleskopom Hubble, edinim vesoljskim teleskopom, ki vidi ultravijolične svetlobe oziroma zazna njeno valovno dolžino.

Umetniški koncept bližnjega srečanja Mlečne ceste in Velikega Magellanovega oblaka FOTO: Ralf Crawford/Nasa/Esa

Svetloba, ki jo oddajajo oddaljeni kvazarji, ki jih poganjajo supermasivne črne luknje, prehaja skozi oblak, svetloba določenih valovnih dolžin pa se absorbira, ko gre skozi vmesni plin. Z analizo valovnih dolžin svetlobe, ki je prečkala medzvezdni prostor in končala pri Hubblu, je ekipa lahko ustvarila sliko Velikega Magellanovega oblaka in ugotovila, da je njegov galaktični halo izjemno majhen, saj ima premer le okoli 50.000 svetlobnih let. Čeprav se to sliši velikansko, je nekako 10-krat manj, kot bi astronomi pričakovali od galaksije tolikšne mase.

Galaktični »prepih«

»Rad si predstavljam Mlečno cesto kot velikanski sušilnik za lase, ki izpihuje plin iz VMO, ko pride do nas,« je kozmično dogajanje slikovito opisal Andrew Fox iz Ese in glavni avtor raziskave, objavljene v strokovni reviji The Astrophysical Journal Letters. »Mlečna cesta ga tako močno potiska nazaj, da je odstranila večino prvotne mase avreole Velikega Magellanovega oblaka. Od galaktičnega haloja je ostalo bore malo, in to je ta mali, kompaktni ostanek, ki ga zdaj vidimo,« je pojasnil.

Veliki Magellanov oblak ima v sebi obilje plina, iz katerega nastajajo zvezde. FOTO: Josh Lake/Hubble/Nasa/Esa

A čeprav je Veliki Magellanov oblak po srečanju z Mlečno cesto nekoliko lažji, vztraja naprej. »VMO je preživel,« je dodal Fox. »Čeprav je izgubil veliko plina, ga je ostalo dovolj, da še naprej tvori nove zvezde. Še vedno se lahko oblikujejo nova področja nastajanja zvezd. Manjša galaksija ne bi preživela – plina ne bi ostalo nič, obdržala bi se le zbirka starajočih se rdečih zvezd.«

Ekipa Nase in Ese verjame, da je Veliki Magellanov oblak za zdaj na varnem. Ker je pritlikava galaksija trenutno najbližje Mlečni cesti in se bo začela oddaljevati, je le malo verjetno, da bo izpuhtel tudi preostanek njenega galaktičnega haloja, medtem ko bo plin, ki je že odstranjen, sčasoma padel v Rimsko cesto.