Mojca Črešnar: V novi podobi se počutim odlično

Harmonikarica, članica Veselih Štajerk, prvega izključno ženskega narodnozabavnega ansambla na naši glasbeni sceni, mamica dveh hčera in podjetnica, ki vodi družinski hotel Leonardo v Slovenski Bistrici. Letos, ko Vesele Štajerke praznujejo 30-letnico glasbenega ustvarjanja in bodo ravno to soboto, 22. marca, v Oplotnici priredile koncert, pa Mojca sije v spremenjeni podobi.

Začniva s temo, ki zanima veliko večino nežnega spola. V zadnjem letu vam je uspelo izgubiti precej kilogramov. Vas ljudje ustavljajo na ulici in sprašujejo, kako vam je to uspelo? Jim izdate recept?

Drži, veliko je opazk in pozitivnih komplimentov, saj je vizualna sprememba dokaj očitna. Tudi sama se počutim bolje. Da me ne bi kdo narobe razumel, s kilogrami ni prav nič narobe, če si zdrav, jih znaš nositi in te pri tvojih vsakodnevnih aktivnostih ne ovirajo. Pri meni je šlo za vseživljenjsko borbo s kilogrami. Po rojstvu mojih dveh hčera Evite in Selene so se kilogrami kopičili še bolj, posledično sem imela vse manj kondicije, pa tudi življenjske energije. Lahko bi rekla, da je šlo že za nekakšno kronično utrujenost. Takrat sem sama sebi rekla, da je dovolj in da potrebujem spremembo. Tudi zato, ker moji punci potrebujeta vitalno mamico, ki se lahko brezskrbno igra in teka z njima naokoli, saj sta zelo razigrani.

In dejansko vam je to uspelo?

Vesela in ponosna sem nase, da mi je zadani cilj uspel. Pot ni bila lahka, a sem se nanjo podala s polno zavestjo. Danes sem hvaležna, da mi je uspelo. Gre za spremembo načina življenja in prehranjevanja, ki ga je treba vzdrževati, če želiš ohraniti uspeh. In ne, ni bilo preprosto. Je pa tako pri vsaki stvari, pa naj gre za študij, poslovno pot, glasbeno ustvarjanje. Za vse je potrebno trdo delo, odrekanje in močna volja.

Dokazali ste, da nič ni nemogoče, če si nečesa želiš?

Bila sem prepričana, da poznam celotno teorijo in vse diete tega sveta, vendar se je pri meni konstantno pojavljal jo-jo učinek, pri katerem nekaj kilogramov izgubiš, potem pa se ti celo dvakratno vrnejo. Močna želja, red, disciplina in vztrajnost je tisto, ki vodi k uspehu.

Je težko vzdrževati težo in se odrekati hrani?

Ko zbistriš misli in cilje, ni nič več težko. Bistveno je zavedanje, da te slabe navade hitro premamijo in vrnejo na stare poti. Zagotovo je odrekanje sladkim pregreham ena najtežjih odločitev, a lahko samo sebe prelisičim tako, da si privoščim košček ali dva temne čokolade, grižljaj peciva ali tortice, a res v omejenih količinah. Treba je znati razdeliti obroke na več manjših, znižati njihovo kalorično vrednost in velikost ter se striktno držati časovnice vnosa hrane v telo. To pomeni, da ješ na dve do tri ure, obrokov je pet ali šest. Odvisno tudi od tega, kdaj zjutraj vstaneš.

Po novem (ali starem) je vaša najljubša jed?

Moji najljubši ostajajo jagodni »knedli« s praženimi drobtinami. Nekoč sem z lahkoto pojedla tri ali štiri, zdaj z užitkom pojem enega (smeh).

Verjetno ste povsem spremenili tudi slog oblačenja?

Seveda, posledično je nekoliko drugačen tudi moj slog oblačenja. Vse, kar sem prej želela prikriti, zdaj ni več treba. Na srečo je modna industrija vse bolj naklonjena tudi ženskam z bolj baročno postavo, izbira oblačil je v današnjem času zares velika in se najdejo lepe stvari za vse tipe postave.

Še ohranjate v omari kakšen kos starega oblačila ali ste že zamenjali celotno garderobo?

Garderobo sem morala v celoti zamenjati, a sem to delala postopoma, skozi fazo izgubljanja teže in spreminjanja podobe. V moji omari je še vedno tudi nekaj prevelikih oblačil, ker enostavno še nisem našla časa, da bi se poslovila od vseh. A zdaj, ko je pomlad, bo prišel čas za prevetritev garderobne sobe ... (smeh).

Saj ni tako slabo, če si človek privošči kakšno novo oblačilo, mar ne?

Vsekakor je občutek, ko zagledaš kakšen lep kos oblačila v trgovini, ga pomeriš in ti tudi lepo pristaja, neprecenljiv. Vsaka ženska je rada lepa in urejena, zato sem tudi jaz vesela, kadar kupim kakšen nov modni kos (smeh). Sicer s količino oblačil ne pretiravam. Poskušam izbirati kose, ki se jih da med seboj lepo kombinirati, da je potem na voljo več različnih kombinacij.

Najbolj pomembno je, da se človek v svoji koži dobro počuti, drži?

»Moj vsakdan je zelo popolnjen,« pravi Mojca. FOTO: osebni arhiv

Počutim se zares odlično, tako v svoji zunanji podobi kot v notranji moči. Če imaš preveč kilogramov, povrhu pa si glasbenik in tako na odru kot za njim medijsko izpostavljen, kot sem denimo jaz, je to še bolj izrazito. Vedno se najdejo ljudje, ki imajo opazke. Skozi leta se sicer naučiš preslišati slabe in izluščiti dobronamerne. Ne glede na vse izzive in preizkušnje v življenju, sama v notranjosti ostajam nežna duša, saj sem po horoskopu ribica (rojstni dan je praznovala 17. februarja, op. p.). A menim, da sem se oblikovala v dokaj močno in utrjeno osebo, ki svojo notranjo lepoto zdaj izžareva tudi navzven.

Vodite družinski hotel Leonardo v Slovenski Bistrici. Se tudi vi soočate s pomanjkanjem ustreznega kadra?

Moj vsakdan je zelo popolnjen. Jutro vedno začnem s kavico, nato se z otroki odpravimo vsak po svoje, v vrtec, šolo in na delo. Za usklajevanje obveznosti med delom, družino in glasbo je potrebno veliko razumevanja vseh vpletenih na vseh treh področjih. Sama vodim družinski hotel Leonardo, kjer že dobrih 28 let skrbimo za svoje goste. Hotel smo še nekoliko nadgradili, tako je v njem zdaj na voljo 30 sob. Ravno ta čas smo v fazi prenove dela restavracije, v kateri še vedno prisegamo na izbrano domačo in tradicionalno kulinariko z moderno noto. Glede na glasbeno ustvarjanje je prilagajanje mojih obveznosti včasih lažje, včasih pa zaradi narave dela precej težje. Delo v gostinstvu in turizmu je razgibano in pestro, stalno si v interakciji z gosti. Najlepši občutek je videti zadovoljnega gosta, ki ceni naš trud. Ker smo družinsko podjetje, imamo zadolžitve razdeljene, po večini pa moramo obvladovati kar vsa področja, od nabave, prodaje, marketinga, menedžmenta do kadrovanja, delno knjigovodstva, fakturiranja, kreiranja ponudb, obvladovanja rezervacij, stika z gosti, nadzora nad kakovostjo storitev in še marsikaj. Dela ne zmanjka, pravzaprav je dan čisto prekratek. Tudi mi se borimo s kadrovsko problematiko, predvsem v kuhinji, a nekako sproti rešujemo situacijo. Zlasti mlajša generacija je precej nagnjena k migraciji, saj se še išče in preizkuša. Smo pa ponosni, da so nekateri pri nas zaposleni že desetletje, dve in več, nekateri pa so že dočakali upokojitev.

Ste v življenju zamenjali veliko harmonik?

Harmonike Lanzinger so mi odlično služile vse od leta 2003, torej celih 20 let in še vedno jih imam. Pred kratkim, ko smo Vesele Štajerke po porodniškem dopustu začele aktivno igrati, pa me je poklical Robi Butolen in mi rekel, da bi bil vesel in ponosen, če bi igrala njegovo harmoniko. Ker ima širok nabor različnih modelov, sem tudi jaz našla takšnega, ki mi ustreza. Najbolj mi je všeč pristen naravni zven, mehkoba in naravna vizualna podoba harmonike. Robi je tudi odličen in preprost sogovornik, takoj je vedel, kakšno harmoniko želim in potrebujem.      

Vesele Štajerke so nazaj. FOTO: osebni arhiv

Še vedno vzamete harmoniko v roke vsak dan?

Moram priznati, da je harmonika kar nekaj časa počivala. V zadnjih mesecih sem morala zato kar dobro razgibati prste in si nabrati kondicijo. Zdaj je že drugače in jo imam spet pogosteje v rokah.

Najljubša skladba, ki jo vedno zaigrate, pa je?

Običajno je to katera od skladb, ki smo jo ustvarile Vesele Štajerke, včasih za dušo pa tudi denimo Morska pravljica od ansambla Petra Finka. Če sta ob meni moji punci, zaigram kakšno po njuni želji, skupaj tudi zapojemo. Evita že obiskuje glasbeno šolo, prvi razred klavirja, mlajša Selena, ki je trenutno še v vrtcu, pa veselo brenka po kitari.

Kadar je čas, kam se odpravite z družino?

Najlepši je čas, kadar smo skupaj, četudi smo doma. Obožujemo izlete in dejavnosti, primerne letnemu času in vremenu. Pozimi smučamo, ker smo od Rogle oddaljeni le pol ure, se večkrat podamo na bele strmine. Obožujemo tudi morje in vodne vragolije. Kadar nam čas dopušča, gremo na krajši izlet, denimo v živalski vrt ali adrenalinski park. Vsi radi potujemo tudi kam dlje in hčerki pogosto sprašujeta, kdaj bomo spet kam odleteli z letalom. (smeh)