Muskov Neuralink nam obljublja tehnološki čudež

Lani maja smo na tem mestu pisali, da je podjetje Neuralink, ki si ga lasti šef omrežja X (nekdanjega Twitterja), Space X-a in Tesle Elon Musk, dobilo dovoljenje ameriških regulatorjev za testiranje svojih možganskih vsadkov na ljudeh. Cilj, ki so ga želeli doseči, tako so vsaj trdili, je človeškim možganom s pomočjo vsadka omogočiti neposredno komunikacijo z računalniki in drugimi napravami.

Še lani smo se torej spraševali, ali bomo ljudje kar tako čez noč postali kiborgi, torej tudi fizično povezani z računalniki, tako rekoč polroboti. Scenarij se nam je zdel sicer malo verjeten, a glede na to, da tehnologija v zadnjem času napreduje hitreje, kot ji lahko sledijo institucije, ki bi morale skrbeti za našo zasebnost in pravice, smo pustili odprte možnosti, da je lahko scenarij realen. To so nakazovala tudi dejstva, saj je Neuralink prototipe naprave, ki so velike kot kovanec, namreč že prej uspešno vgradili v lobanje opic, tehnologijo pa so v preteklosti preizkusili tudi na prašičih.

Neuralinkov »čip« deluje tako, da s pomočjo kirurškega robota del lobanje nadomestijo z vsadkom, njegove žice pa vstavijo na določena mesta v možganih. Vsadek naj bi beležil živčno aktivnost in informacije prek signala bluetooth posredoval v napravo, kot je pametni telefon – s tem pa naj bi, tako trdijo pri Neuralinku, ljudem povrnili določene sposobnosti, ki so jih izgubili, denimo uporabo mišic ali vid. Povedano drugače – slepi naj bi spregledali, hromi shodili itd. Muskovo podjetje na neki način torej obljublja tehnološki čudež.

Prvi človeški vsadek

Te dni pa se je zgodil usodni napredek. Omenjeno podjetje je namreč možganski vsadek prvič vstavilo v človeka. Musk je v sporočilu za javnost dejal, da so prvi rezultati obetavni. »Prvi človek je včeraj prejel vsadek podjetja Neuralink in dobro okreva,« je zapisal na omrežju X.

Musk je premeten komunikator, saj zna kompleksne znanstvene raziskave približati množicam. To počne tudi z Neuralinkom. Četudi ima za sabo znanstvenike, laboratorije in napredno tehnologijo, se vseeno ne moremo znebiti občutka, da igra na strune obljub boljše prihodnosti, medtem ko nevarnosti ali pomislekov sploh ne izpostavlja.

Neuralinkov implantat naj bi imel 1024 elektrod – slednje naj bi se z izjemno tanko iglo povezale s človekovimi možgani. Musk to prevaja v precej bolj ljudski jezik, iz ust mu namreč uhajajo mejno religiozne trditve, kot je: »Predstavljajte si, da bi Stephen Hawking lahko komuniciral hitreje kot strojepisec ali dražitelj. To je cilj.« Po njegovih besedah bodo prvi uporabniki tisti ljudje, ki ne morejo uporabljati svojih okončin. Klinično preizkušanje vsadka, za katero je podjetje iskalo tetraplegike, naj bi sicer trajalo več let. Musk sicer pravi, da umetna inteligenca ne bo intelektualno preobremenila ljudi, a strokovnjaki so glede njegove vizije previdni. In prav je tako, saj, če je vse to res, lahko omenjena tehnologija v napačnih rokah postane za človeštvo ne zgolj rešilna, temveč tudi usodno nevarna.