Na Blejskem gradu o kranjskem gradu
V Zavodu za kulturo Bled so v sodelovanju z Gorenjskim muzejem pripravili razstavo z naslovom Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl. Razstava, ki bo na ogled v dvorani nad muzejem na Blejskem gradu do 31. marca, govori o zgodovini gradu v Kranju, ki je leta 1578 dobil ime po Janezu Khislu, prodornem politiku, gospodarstveniku in ljubitelju umetnosti. Rodbina Khisl ni zaznamovala samo preteklosti Kranja, ampak tudi slovenski in srednjeevropski prostor. Glavni govornici sta bili mag. Lea Ferjan, direktorica Zavoda za kulturo Bled, in mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja iz Kranja, razstavo pa je predstavila soavtorica dr. Veronika Pflaum iz Gorenjskega muzeja. Na odprtju je bil tudi Dušan Grobovšek, avtor postavitve razstave leta 2018 v Kranju in tokratne na Blejskem gradu. Razstava prvič gostuje zunaj Kranja.
Mag. Ferjanova je poudarila: »Danes nas povezuje razstava na Blejskem gradu o gradu Khislstein, razstava na enkratnem zgodovinskem in arhitekturnem spomeniku o drugem pomembnem zgodovinskem pomniku iz bližnjega Kranja. Obe grajski stavbi sta bili skozi zgodovino obnovljeni in sta danes funkcionalni stavbni dediščini, zanimivi in vabljivi za strokovno javnost in turistične obiske.« V kulturnem programu so nastopili člani ansambla Nova Schola Labacensis, odigrali so tri skladbe slepega lutnjista iz Trsta Giacoma Gorzanisa, ki je bil tesno povezan z rodbino Khislov in je njenim članom posvetil več zbirk svojih skladb za lutnjo.
Grad je v zapisih že v 17. stoletju omenjal Janez Vajkard Valvasor, zgodovina kranjskega gradu pa je še starejša od Valvasorjevih zapisov in sega v 12. stoletje, ko je domnevno na robu savske terase stala utrdba, kjer je bival deželni grof za Kranjsko. Tam sta v sredini 13. stoletja ortenburška grofa Henrik in Friderik pridobila zemljišče, ki se je dvigalo nad savskim mostom, in dovoljenje za zidanje utrdbe.
Dobrotnik in podpornik umetnosti
Grad Khislstein ima bogato zgodovino, na njem so se skozi čas menjavali različni lastniki. Leta 1592 je bil to Franc pl. Moscon, na začetku 17. stoletja omenjajo rodbine Barbo, Paradeiser in Bernardini. Naslednje stoletje so zaznamovali Apfaltrerji in Auerspergi, slednji so leta 1792 dvorec prodali Natalisu Pagliaruzziju, kranjskemu sitarskemu podjetniku. Njegovi dediči so bili lastniki do leta 1913, ko ga je odkupila država. Med vojnama so bili tam prostori okrajnega načelstva. Po drugi svetovni vojni je služil različnim namenom, med drugim so tam bivali dijaki, prostore pa so uporabljale različne kulturne organizacije. V gradu so bili tudi upravni prostori Gorenjskega muzeja. Po zadnji prenovi, od leta 2012, so tam razstavni prostori Gorenjskega muzeja s stalno razstavo Prelepa Gorenjska.
1913.
ga je odkupila država.
Za današnjo podobo gradu je najbolj zaslužen prav Janez Khisl. Ta je izhajal iz uspešne meščansko-trgovske družine, ki ji je bil vladar zelo naklonjen. S pametnimi poslovnimi odločitvami se ni dokopala le do bogastva, ugleda in moči, temveč tudi do plemiškega naziva. Khisl je veljal za velikega dobrotnika in podpornika znanosti, umetnosti in slovenske protestantske književnosti.
