Na Goričkem izvalila prve mladiče

Ob nedavnem štetju parov štorkelj in njihovih mladičev so v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije ugotovili, da se število teh ptic v večjem delu Slovenije povečuje, le v Pomurju ne, a tudi tam je videti vedno več gnezd. V Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko ne mine leto, da ne bi prejeli klica ali sporočila o novem pojavljanju štorkelj ali gradnji novega gnezda. In ravno iz JZ KP Goričko je zgodba o štorklji priseljenki z desnega brega reke Mure, iz Slovenskih goric.

Obroček na nogi razkriva, da gre za tri leta staro ptico. FOTO: Gregor Domanjko

»Martin Štuhec iz Markovcev nas je leta 2021 poklical in povedal, da v bližini svoje kmetije redno opazuje štorklje. Pri prijatelju kovaču je lani poleti naročil izdelavo gnezdilnega podstavka za belo štorkljo. Ob svetovanju zaposlenih v JZ KP Goričko in pomoči Elektra Maribor so ga namestili na električni drog ob kmetiji. Letos je par štorkelj v prvih dneh maja priletel na podstavek, v nekaj dnevih spletel gnezdo ter začel gnezditi,« razlaga Mojca Podletnik, naravovarstvena nadzornica v JZ KP Goričko. Ob opazovanju so hitro ugotovili, da ima samica na nogi obroček z oznako W1023, je dodala: »Ugotovili smo, da je bila kot mladič obročkana 20. junija 2020 na Zgornji Voličini v Slovenskih goricah in se je zdaj preselila na Goričko.«

Kot je povedala gospodarica kmetije v Markovcih Jolanka Štuhec, so 5. junija letos prvič opazili glavice mladičev. V začetku julija sta na gnezdu prve zamahe s krili vadila dva mladiča, ki jima starši skrbno prinašajo hrano z bližnjega travnika. Zdaj sta že dovolj velika, da si sama iščeta hrano in se pripravljata za odhod na jug, kamor se naše štorklje začnejo odpravljati te dni, okoli praznika Marijinega vnebovzetja.

Mladič je čakal na hrano, zdaj si jo išče sam. FOTO: Gregor Domanjko

Sicer pa velja pravilo, da se gnezdilni podstavki po novem nameščajo ali zamenjajo le na drogovih z gnezdi, v katerih so v bližnji preteklosti gnezdile štorklje. Nekatere gnezdilne podstavke so namestili prezgodaj in zdaj samevajo, medtem pa nekatera še aktivna gnezda v Pomurju niso ustrezno sanirana. Spomladi se nemalokrat zgodi, da začnejo gnezdo graditi še nespolno zrele ali neizkušene štorklje, ki se prvo leto po vrnitvi v naše kraje šele preizkušajo v spletanju. Pogosto ti mladi pari ne gnezdijo, šele učijo se, kako prepoznati primerne razmere za uspešno gnezdenje. Štorklje si občasno naslednje leto premislijo in začnejo gnezditi drugje. Izkušeni par in par, ki bo zelo verjetno gnezdil, si bo gnezdo na drogu brez podstavka brez težav spletel v nekaj dneh. V poletnem času si zaradi gneče v gnezdu zaradi številnih mladičev starši v bližini spletejo t. i. spalno gnezdo, v katero se lahko ponoči umaknejo pred plenilci. To je le začasno in ga štorklje uporabljajo le nekaj tednov, zato podstavki niso potrebni. V Sloveniji je sicer samo nekaj načrtno nameščenih gnezdilnih podstavkov, ki so jih štorklje tudi res sprejele. Podstavek pri Štuhčevih v Markovcih je prvi tak primer na Goričkem.

»Podstavki se nameščajo le pod aktivna gnezda. Postavljanje podstavkov brez izkušenj ni priporočeno, saj je treba upoštevati ekologijo vrste, njene preference pri izboru gnezdilnih mest, razpoložljivost hrane ter primernost lokacije in okolice. Nepremišljena postavitev lahko štorkljam povzroči več težav kot koristi. Posebno pozornost je treba nameniti izboru mesta za postavitev droga s podstavkom, ki mora štorkljam omogočati varen prelet iz gnezda in nazaj. Izogibamo se postavljanju v bližino transformatorskih postaj in neizoliranih električnih vodov, ki so smrtno nevarni predvsem za mlade, neizkušene ptice,« poudarjajo v JZ KP Goričko.