Na grobu čudodelca čutijo mravljince
Mesto spomina, kot pogosto imenujemo pokopališče, povezujemo s pogrebno dejavnostjo, ki je njegova osnovna funkcija. Kar nekako skrito našim očem pa ostaja dejstvo, da je to tudi prostor, na katerem je zapisana zgodovina mesta, vasi ali celotne pokrajine in kjer so v simfonijo združene različne oblike umetnosti.
Pokopališča in turizem – ali gresta skupaj? Odgovor je: da! Gre za koncept, ki izpostavlja pokopališča kot odsev kulturne in zgodovinske dediščine okolja, v katerem so nastala, in ne le kot kraj zadnjega počitka. Številna pokopališča v Sloveniji so z leti torej postala zanimiva tudi s turističnega vidika. Vse več ljudi, ki se potepajo po državi, si med drugim ogleda tudi pokopališča. Na grobovih torej ne prižigamo le sveč, temveč iz zapisov na kamnih in spomenikih izvemo še kaj več.
Virtualni sprehodi
Ljubljanske Žale so z vpisom določenih del arhitekta Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne dediščine dobile še dodatno vlogo na področju ljubljanskega turizma. »V času pred epidemijo je vodenje po pokopališču Žale potekalo vsako prvo soboto v mesecu, in sicer od aprila do vključno oktobra,« je povedal direktor podjetja Žale mag. Robert Martinčič.
»Vodenje je izvajal Turizem Ljubljana, ki zdaj to izvede po naročilu. Vsako leto pa v času dnevov evropsko pomembnih pokopališč, ki potekajo v okviru združenja ASCE (Association of Significant Cemeteries of Europe), katerega ena izmed ustanovnih članic je tudi Mestna občina Ljubljana, podjetje Žale, d. o. o., organizira teden brezplačnih vodenj. Praviloma je to zadnji teden v maju oziroma prvi teden v juniju.«
Poleg tega na Žalah ponujajo pester nabor drugih možnosti za spoznavanje pokopališč kot pomembne kulturne dediščine, do katere je možno dostopati prek njihove spletne strani. Na Žalah izpostavljajo možnost virtualnega ogleda na spletni strani www.zale.si ter aplikacijo Artour (Mobile Guide cemeteriesroute.eu).
»V navidezni resničnosti, ki jo omogoča interaktivna 360-stopinjska prostorska fotografija, lahko uporabnik na računalniškem zaslonu interaktivno upravlja vizualno podobo dokumentirane lokacije za vsa naša pokopališča,« še pove Martinčič.
»Vizualizacija po metodi fotovzorčenja z zelo visoko ločljivostjo omogoča interaktivni ogled, ob katerem se počutite, kot bi bili tam. Na voljo je interaktivni zemljevid pokopališča Žale in več kot sto vstopnih točk z opisi pomembnih osebnosti in lokacij. Za Plečnikove Žale je, poleg ogleda notranjosti vežic, na voljo še nov način uporabe navidezne resničnosti VR, s katero si je možno ogledati Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih s pomočjo pametnega telefona in vizirja.«
S pomočjo mobilnih vodnikov lahko obiskovalci sami, s pametnimi telefoni, spoznavajo znamenitosti pokopališča Žale. Namestitev in uporaba vodnika Artour je brezplačna. Aplikacijo lahko obiskovalci namestijo na strani Google play ali na spletni strani pokopališča Žale in že se lahko odpravijo na ogled pokopališča. Prek navigacijske naprave (GPS) v pametnem telefonu bo ugotovila, kje so, in jim ponudila ustrezno vsebino. Prikazala bo zemljevid, vse točke in še posebno točke v njihovi bližini, jih vodila od točke do točke in jim na vsakem mestu samodejno prikazala informacije – fotografijo in širše besedilo. Vsebina mobilnega vodnika je smiselno razdeljena v štiri tematske sklope. Poleg navedenega je pokopališče Žale uvrščeno tudi v Pot evropskih pokopališč.
»Dejstvo je, da pokopališče Žale spada med najznamenitejša evropska pokopališča. Plečnikove Žale so kulturni spomenik državnega pomena in so vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Poslovilni kompleks Plečnikovih Žal nosi tudi znak evropska dediščina iz medvladne iniciative. Njihov ogled je zato vedno posebno doživetje,« je sklenil direktor podjetja Žale mag. Robert Martinčič.
Edinstvena Dobrava
Turistično zelo zanimivi sta tudi mariborski pokopališči Pobrežje in Dobrava. »V Pogrebnem podjetju Maribor pokopališča razumemo kot mesto spomina. To je prostor, kjer spomini na bližnje dobijo nove oblike in dimenzije. Hkrati je prostor, ki obiskovalcem omogoča, da se vsaj za trenutek odmaknejo od mestnega vrveža,« so zapisali.
V Pogrebnem podjetju Maribor dodajajo: »Napisi, simboli in arhitektura pokopališč nam pripovedujejo zgodbe o ljudeh, ki so živeli v mestu. Odsevajo družbene spremembe skozi čas. So muzej na odprtem, kjer lahko spoznavamo jezik, običaje in vezi med prebivalci. Pokopališča ponujajo možnost za raziskovanje ter razumevanje zgodovine, kulture in arhitekture mest, v katerih so, ter so pomemben del naše kulturne dediščine. Nekatera so lahko pravi muzeji na prostem, ki povezujejo zgodovino, umetnost in naravo, in so zato turistično zanimive in poučne točke, ki si jih je vredno ogledati.«
Prav zaradi dejstva, da so pokopališča tudi svojevrstne turistične točke, je nastal projekt Pot evropskih pokopališč (European Cemeteries Route). Gre za mednarodni projekt, ki se je začel izvajati leta 2010 pod okriljem Združenja evropsko pomembnih pokopališč (ASCE). Danes je v projekt vključenih več kot 60 pokopališč iz 20 evropskih držav, ki so za obiskovalce zanimiva kot turistične točke.
»Koncept, ki ga projekt s svojimi aktivnostmi širi, je 'pokopališki turizem'. Z organiziranjem vodenih ogledov, dogodkov in drugih aktivnosti, ki se odvijajo na pokopališčih, želijo sodelujoči v projektu ljudem približati pokopališča in povečati število turističnih obiskov,« so prepričani Mariborčani.
V pomoč pri odkrivanju in raziskovanju pokopališč je mobilni vodnik Artour. »Tako pokopališče Pobrežje kot pokopališče Dobrava sta vključena v Pot evropskih pokopališč,« dodajajo v Mariboru.
V pomoč pri odkrivanju in raziskovanju pokopališč je mobilni vodnik Artour.
»Na pobreškem so številni mednarodno pomembni spomeniki, kot so grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov, partizanska grobnica, grobnica padlih vojakov v prvi svetovni vojni, Czeikejeve arkade in druge zanimive točke. Zato ga pogosto obiščejo različne tuje delegacije, ki prihajajo počastit svoje prednike. Pri pokopališču Dobrava je zanimiva že sama zasnova, saj je njegova ureditev zamišljena kot zelena travnata površina z manjšimi spominskimi znamenji. To pomeni, da odstopa od preostalih slovenskih pokopališč. Kulturno in zgodovinsko najpomembnejša točka je gotovo Park spominov, ki simbolno povezuje vsa vojna grobišča na mariborskem območju.«
Navje slavnih Slovencev
Pravzaprav bi na vsakem slovenskem pokopališču našli kaj posebnega in zanimivega. Velikokrat se ustavimo ob urejenih in zanimivih grobovih, iščemo imena in priimke znanih osebnosti, občudujemo urejenost in naklonjenost še živih sorodnikov. Prav poseben odnos do pokojne matere je pokazal arhitekt Maks Fabiani. Turistom in drugim, ki si radi ogledajo Štanjel, ponujajo še obisk imenitnega Ferrarijevega vrta in kratek sprehod do pokopališča v manj kot kilometer oddaljenem sv. Gregorju pri Kobdilju. V tej vasi se je namreč 29. aprila 1865 rodil Maks Fabiani, ki je umrl 12. avgusta 1962 v italijanski Gorici.
Pozneje so njegove posmrtne ostanke prekopali na domače pokopališče, kjer je urejena družinska grobnica Fabianijevih. Prav njihov zadnji dom pritegne pogled tistih, ki si ogledajo arhitektovo rojstno vas. Materi je ob robu družinske grobnice dal vklesati spoštljiv poslovilni napis tudi v slovenskem jeziku: »Kamen, tujcu povej, da tu počiva nadvse čednostna žena.«
Če tudi šolarje štejemo med turiste, potem je ob obisku slovenskega glavnega mesta pomembna in ogleda vredna točka nekdanje pokopališče sv. Krištofa, kjer je danes spominski park Navje. To je zadnji dom zaslužnih in znamenitih Slovencev. Leta 1936 sta ga uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič. Na Navje so ob ureditvi parka prenesli posmrtne ostanke oziroma nagrobnike slavnih Slovencev. Park ima obliko podolgovatega pravokotnika, v njem je arkadna veža, ki ji pravijo tudi slovenski panteon.
Pot evropskih pokopališč vključuje več kot 60 pokopališč iz 20 evropskih držav.
Posmrtnih ostankov pesnika Franceta Prešerna na Navju ni, saj je pokopan v Kranju v današnjem gaju, ki nosi njegovo ime, kjer je tudi njegov nagrobnik. Pokopavanje ob farni cerkvi v središču mesta je bilo opuščeno leta 1798 in preneseno na novo pokopališče zunaj mestnega obzidja. V letih pred drugo svetovno vojno so prenehali pokopavati tudi na tem pokopališču, leta 1951 pa so ga preuredili v spominski park, torej Prešernov gaj.
Še zanimivost s Primskovega na Dolenjskem. Tisti, ki verjamejo v alternativne oblike zdravljenja, zelo radi obiskujejo vas, ki je tesno povezana z župnikom Jurijem Humarjem (1819–1890). Nekateri ga omenjajo tudi kot čudežnega zdravnika ali zdravilca. »Jurij Humar je glavno skrb posvetil zdravilstvu, ukvarjal pa se je z magnetizmom kot obliko zdravljenja. Videl je, kako ljudstvo trpi zaradi bolezni in bede. Na vso moč se je trudil, da bi mu pomagal,« je zapisal Janez Zurga v knjigi Čudodelnik s Primskovega.
1. november je praznik vse svetih, veselja nad množico pravičnih, ki gledajo božjo slavo, 2. novembra se spominjamo vernih duš, ki še trpijo v vicah.
Na Primskovem, kjer je Humar služboval od 58. do 72. leta, sta tudi njegov grob in lipa pred župniščem, ki še zdaj nista pozabljena. Ljudje še prihajajo, da se ustavijo ob grobu, poberejo kak kamenček in z lipe utrgajo nekaj listov. Nekateri sedejo na grob, saj morda pričakujejo Humarjevo pomoč. Pravijo tudi, da takrat čutijo mravljinčenje.
