Na krilih slovenske dinastije do zlatega orla
Seveda smo bili veseli in smo ponosni na Daniela,« nam je dan po zmagi 22-letnega Avstrijca Tschofeniga na 73. novoletni skakalni turneji povedal danes 77-letni Martin Wiegele, koroški Slovenec, Zahomčan, tudi izvrstni že upokojeni kuharski mojster, ki je več kot uspešno kar 36 let vodil Športno društvo Zahomc. Prav dinastija Wiegele je postavila temelje društvu, ki je dalo številne ase, tudi Daniela, ki je na letošnji novoletni turneji z izvrstnim zadnjim skokom prišel do zlatega orla, ki pripada skupnemu zmagovalcu turneje. »Tekmo smo spremljali doma, je pa bilo veselo, javno so gledali prenos tekme v Straji vasi, kjer je Daniel preživel otroštvo. Straja vas je dva kilometra od Zahomca,« nadaljuje kleni Martin, ki smo ga poklicali, da nam nekaj več pove, kako so tudi (koroški) Slovenci pripomogli k temu avstrijskemu športnemu uspehu.
Najprej plaz, potem skakalnica
Smučanje v Zahomcu ima dolgo tradicijo, po zadnjih podatkih so že pred 100 leti tod izdelovali smučke. Leta 1953 so ustanovili Športno društvo Zahomc. Martin pove, da je bila to zamisel njegovih bratov, žal že pokojnega dr. Janka Wiegeleja in Franca Wiegeleja. Tudi prek športa so poskušali posredovati mladini slovenščino.
Pot do društva je bila zanimiva. Prve skakalnice so bile v okolici Celovca v 50. letih minulega stoletja. Leta 1952 je udaril plaz v Heiligenblutu. »Tam so naši fantje spoznali slovenske študente. Slovenci in Zahomčani so sodelovali pri odstranjevanju posledic. Slovenci so bili dobri skakalci, Slavko Avsenik je bil na primer zelo dober. Študent Janez Gorišek je bil tudi med njimi in na prigovarjanje ter pobudo domačina Janka Wiegeleja je ob skupnem delu nastala ideja za skakalnico v Zahomcu,« razkriva Martin. Prva je zrasla leta 1952, projektiral jo je Stanko Bloudek. Leto pozneje so Janko Wiegele, Hanzi Millonig, Franc Wiegele, Franc Schnabl in Franci Zwitter ustanovili Športno društvo Zahomc. Janko je postal prvi predsednik.
15 mladih skakalk in skakalcev premorejo danes, za njih skrbita dva trenerja.
Prvi Zahomčan na novoletni turneji
Pozneje so ravno na pobudo Janka Wiegeleja (žal je star komaj 55 let prehitro odšel) na pomoč v Zahomec prišli slovenski trenerji. Uspehi so hitro sledili. V sezoni 1968/69 je bil Janko Zwitter starejši prvi Zahomčan, ki se je udeležil novoletne turneje štirih skakalnic in skrbel za to, da je širša javnost zaznala slovensko športno društvo iz Zahomca. Zwitter je tekmoval na vseh štirih tekmah (najvišje je bil v Garmisch-Parternkirchnu, 52.). Je pa istega leta tudi končal kariero in prevzel domačo kmetijo, saj je bil oče težko bolan in je že kmalu zatem umrl.
Družina Zwitter je tesno povezana z družino Tschofenig – Janko Zwitter mlajši je uspešen trener, začel je kot pomočnik pri avstrijski moški reprezentanci, sledila je selitev na Japonsko, kjer je reprezentanci pomagal do treh medalj na svetovnem prvenstvu 2003. Po koncu sezone je prevzel vodenje avstrijske ženske reprezentance in jo vodil do leta 2009, ko se je vrnil na Japonsko. Sprva je tu vodil žensko reprezentanco, pozneje pa je bil osebni trener Sare Takanaši in jo popeljal do statusa najuspešnejše tekmovalke v svetovnem pokalu s štirimi zmagami v skupnem seštevku. Vmes je vodil Italijanke, od leta 2022 je trener kanadske ženske reprezentance, Alexandrio Loutitt (to je dekle Daniela Tschofeniga) je popeljal do naslova svetovne mladinske prvakinje in tudi svetovne prvakinje.
Petnajst mladih in dva trenerja
Športno društvo Zahomc je ostalo aktivno vse do danes, uspehov in organizacijskih mejnikov ni manjkalo. Leta 1959 se je začela gradnja 60-metrske skakalnice, končali so jo leta 1962. Leta 1969 je Sepp Gratzer kot prvi član društva osvojil naslov avstrijskega državnega prvaka v smučarskih skokih. Najuspešnejše obdobje v zgodovini kluba je bilo v sedemdesetih letih z zlato in bronasto medaljo Karla Schnabla na zimskih olimpijskih igrah 1976 v Innsbrucku. Hans Wallner je na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju 1982. osvojil srebrno medaljo na ekipni tekmi. Leta 1994 je bil v Zahomcu vzpostavljen zvezni nordijski center, kar je klubu prineslo nov zagon. Vzpostavljena je bila tudi ženska ekipa in dodana športa nordijska kombinacija in tek na smučeh. Leta 1998 je bila zgrajena klubska hiša. Danes premorejo ob prej povedanem še četrto, 20-metrsko skakalnico in eno s plastično podlago. Na večjo za skoke poleti čakajo že več kot 20 let. »Mladi so še vedno navdušeni nad skoki, je pa konkurenca preostalih športov močna, za osip poskrbi tudi moderna tehnologija. Mlade je treba navdušiti,« je jasen Martin in doda, da danes premorejo 15 skakalk in skakalcev, za njih skrbita dva trenerja. Tako je začel tudi Daniel. »Bil je zelo preprost in priden otrok. Njegov oče mi je zadnjič omenil, da se spomni, kako sta bila z Danielom pred vrsto leti v Innsbrucku in je mali rekel, da bi tukaj želel enkrat zmagati,« nadaljuje Martin po poti spominov. Daniela je kariera vodila v športno akademijo v Stams, preostalo pa je zgodovina. »Zdaj živi v Innsbrucku, rad se vrača domov. Ko je tu, v naši klubski stavbi tudi trenira,« pove Martin. »Za vsak uspeh sem Danielu tudi čestital,« doda Martin, ki se zaveda pomena Športnega društva Zahomc in verjame, da bodo generacije nadaljevale bogato tradicijo. Ki bo krepila športnega duha in ohranjala slovenstvo.
Za Avstrijo in Slovenijo
Za Avstrijo in Slovenijo
Član ŠD Zahomc je bil tudi smučarski kombinatorec Tomaž Druml. Sprva je med letoma 2003 in 2016 tekmoval za Avstrijo, leta 2017 je prestopil v slovenski dres. Na olimpijskih igrah leta 2018 ni nastopil, saj je 2017. zaradi težav s srcem končal kariero. Leta 2008 je prejel Bloudkovo plaketo za »pomemben prispevek in popularizacijo športa med Slovenci na avstrijskem Koroškem«.
