Na nastopu sem oblečen
Eden najbolj priljubljenih slovenskih stand up komikov Tin Vodopivec navdušuje z novo predstavo. Pravzaprav mu ni težko privabiti gledalcev. Vedno se najdejo teme, ki jih je treba obdelati iz svoje perspektive, predstava pa ima tudi nenavaden naslov, Elektro banana. Ampak banana, kar koli že to je, ni edino, s čimer se uspešno ukvarja. Povedal nam je tudi, kako je biti filmski režiser, česa nikoli ne bi vključil v svoje predstave in še marsikaj.
Kaj mislite, kaj je prva asociacija občinstva na naslov predstave?
Odvisno, kaj se jim plete po glavi, sam recimo nisem imel te, kot mnogi drugi, dokler mi ni tega povedal kolega, takrat pa je bil plakat že zunaj.
Zakaj sploh tak naslov?
Pri stand up komediji je težko z dvema besedama opisati vsebino, saj v uri in pol pokrijemo kar več tem, od rasizma in homofobije do osebno izpovednih o zadnjih dogodkih in seveda tudi o bananah. Eno gospo sem vprašal, kako bi dala naslov, pa je naredila glasen oh. In to je perfekten opis dogajanja na odru.
Imate radi takšne provokacije? Tudi če se izkažejo za nekaj povsem drugega, kot pomislijo ljudje?
Želel sem dati naslov, ki mi bo všeč in ki bo v potencialnem gledalcu sprožil vprašanje: »Kaj?« Pridi, pa boš izvedel, ha ha.
Pred časom ste se razšli z dolgoletno partnerico. Ste vpletli v predstavo tudi to izkušnjo?
Na kratko se dotaknem tudi razhoda, a nič kaj pretirano, povem, da sva v dobrih odnosih, in mislim, da ni težav.
Je bil vajin razhod zaradi prepoznavnosti težji, kot bi bil sicer? Se vam zdi, da so vaju mediji kdaj nekorektno ali preveč predstavljali v tej stvari?
Ne bi rekel, da je bil kaj težji, tudi novico o razhodu smo dali ven precej po tem, ko sva se dejansko razšla. Sem pa zadnjič mimogrede poguglal svoje ime in je malce čudno, če je prvih 10 zadetkov samo o razhodu. Po vseh letih dela, tisoč nastopih v 18 državah, po posnetem filmu je razhod tisto, kar se najprej omenja.
Za nekatere stand up komike velja, da so zasebno precej manj ali celo nič zabavni. Kakšni ste vi?
Imam nihanja, ampak načeloma se rad hecam tudi doma, predvsem ko sem v pravi družbi in se lahko sprostim. S punco Nežo znava pogosto pasti v pravo snežno kepo smeha, ko ona nekaj reče, jaz odgovorim, pa spet ona in jih mečeva levo-desno in zraven umirava od smeha.
Nastopate tudi v tujini, več gostovanj vas čaka prihodnje leto v angleščini. Kakšen zalogaj je to?
Ko nastopaš v tujem jeziku, je, kot da bi imel okove na nogah, lahko se sicer premikaš, ampak precej bolj okorno. Mislim, da sem v najboljših letih, da napadem tuji trg, imam dovolj izkušenj in znanja, izpilil sem material in imam več občutka za to, kaj kje deluje, tako da se že zelo veselim. Dunaj, Praga, Bratislava, Gradec, Innsbruck pa tudi London in še kam.
Spremljate, kakšen je humor v tujini?
Seveda, res sem ljubitelj komedije, enostavno obožujem ta žanr. Že nekaj let zapored hodim na festival v Edinburgu, ki je največji tovrstni na svetu, in tam se počutim, kot da sem prišel v nebesa.
Koliko je to nujno, če človek želi prodreti na tuje? Mora biti kaj podobnega ali povsem drugačnega, novega?
Konkurenca je velika, treba je biti dober, a hkrati vztrajen, moraš imeti tudi veliko znanja o uporabi družbenih omrežij. Nekdo je lahko najboljši na svetu, a če ni prisoten na omrežjih, nihče ne bo izvedel zanj. Želim si še več nastopati po Evropi, kjer je, mislim, trenutno prostor in zanimanje za evropske komike. Kar pa se materiala tiče, moraš biti čim bolj samosvoj in iskren.
Čigav humor vam je najljubši?
Trenutno spremljam meteorski vzpon Nata Bargatzeja. Ko sem nastopal v ZDA leta 2013, mi ga je eden od komikov omenil in rekel, da se zna zgoditi, da bo postal velika zvezda. Začel sem mu slediti in uresničilo se je, trenutno je eden najbolje prodajanih komikov na svetu.
Poznate tudi nekatere tuje kolege. Kolikor se spomnim, prijateljujeta z Danielom Slossom. Še s kom?
Ne bi rekel, da smo prav prijatelji, saj živimo zelo daleč in se redko vidimo. Z Danielom si sem in tja izmenjava kakšno sporočilo, največ pa seveda prijateljujem s komiki iz bivše Juge.
Sloss je že nekajkrat nastopil pri nas. Sta kdaj razmišljala o skupni predstavi? Bi ga lahko nagovorili, da bi nastopil tudi v slovenščini?
Hahaha, on je zdaj takšna zvezda, da bo še nekaj časa nastopal kar lepo sam, da bi v slovenščini, pa je ravno toliko možnosti, kot da jaz nastopam nekoč v kitajščini.
Malce čudno je, če je prvih 10 zadetkov samo o razhodu. Po vseh letih dela, tisoč nastopih v 18 državah, po posnetem filmu je razhod tisto, kar se najprej omenja.
Spadate v zgodnjo srednjo generacijo komikov. Je možno na splošno reči, kdaj so na vrhuncu? Podobno kot pevci, športniki?
Hm, zanimivo. Mislim, da imamo tudi komiki neki svoj vrhunec, ampak je predvsem vezan na lastni razvoj. Športnike z leti začne izdajati telo, glasbeniki imajo včasih težave, da so njihovi poslušalci najstniki, ti pa potem odrastejo, medtem ko komiki dolgo zorimo. Predvsem se mi zdi bistveno, da ostajamo relevantni, da v nastopih govorimo o stvareh, ki ljudi zanimajo, da smo dovolj zanimivi za mlade in malo manj mlade. Seinfeld je star recimo 70, pa se nič ne upočasnjuje, tudi George Carlin je pri 71 izdal svoj zadnji DVD.
Komiki morate skrbeti tudi za nov material. Koliko ima pri tem vlogo zrelost? Česa bi se lotili vsebinsko danes, pa se niste v preteklosti, in česa ste se takrat, a se danes ne bi?
Ko sem bil mlajši, sem se bolj trudil, da bi bil vsem všeč, govoril sem o mladostniških temah, predvsem o puncah, danes pa si upam biti tudi bolj oseben, bolj iskren in se dotakniti tem, ki niso tako pogosto na sporedu. Mislim, da je to nujno za razvoj, da greš tudi tja, kjer te je malo strah.
Bert Kreischer v svojih predstavah z imeni vključuje tudi družino. Kakšen pristop imate vi?
Če so tudi družinski člani javno izpostavljeni in se s tem strinjajo, potem se mi zdi to sprejemljivo, sam se sicer nagibam, da imen ne uporabljam.
Kreischerjeva značilnost je tudi, da na odru med predstavo sleče majico. Imate kakšno poklicno značilnost tudi vi?
Ja, da sem na nastopu oblečen, haha. Ugotovil sem, da najbolje nastopam v supergah, poizkusil sem v čevljih, ampak rabim več mehkobe, ker sem precej fizičen. Po navadi si za vsak šov izberem, kaj bom oblečen, in sem na vseh ponovitvah oblečen identično. S tem imam občutek, kot da nosim kostum, pa še praktično je, da mi ni treba vsak dan tuhtati, kaj naj oblečem.
Poskusili ste se tudi kot režiser, pri filmu Nekaj sladkega. Kakšna izkušnja je to?
Fantastična, komaj čakam, da ponovim. Če bi bilo po moje, bi šli že jutri snemat nov film. Toliko stvari sem se naučil, da bi bilo res škoda, če ne bi dobil priložnosti, da tokrat namesto 6317 napak naredim samo 3543.
Ni bil pravi čas, so se morali koščki mozaika najprej sestaviti. Upam le, da bodo za naslednji film sestavljeni prej kot v 11 ali 12 letih.
Se vam kdaj porodi vprašanje, zakaj se tega niste lotili že prej?
Ja, res bi se lahko že prej, a ni bil pravi čas, so se morali koščki mozaika najprej sestaviti. Upam le, da bodo za naslednji film sestavljeni kaj prej kot v 11 ali 12 letih.
Film bo predvajan tudi v tujini. Ste pričakovali takšen odziv? Vas preseneča?
Film se trenutno predvaja na vseh streaming platformah in televizijah po bivši Jugi, mislim, da ni nobenega drugega slovenskega filma, ki bi se s tem lahko pohvalil. Smo na Voyo Slovenija, Voyo Hrvaška, Gley Makedonija pa še na Nova TV Srbija, Nova Črna gora in Nova Bosna in Hercegovina. Smo pa film tudi naredili s tem namenom, da bi bil zanimiv za celotno območje bivše Juge. Igralci so od vsepovsod, zato sem vesel, da smo uresničili cilj in da bodo film lahko videli tudi zunaj Slovenije.
