Na snemanju videospota skupine Petsto metrov je bilo prav filmsko
Petsto metrov se je poimenoval bend iz Zreč, ki ga sestavljajo štirje glasbeniki: Janez Skaza na kitari in glavni vokalist, bobnar Matjaž Skaza, klaviaturist Samo Jezovšek in basist Tomaž Dolžan. Čemu takšno nenavadno ime, nam razloži Jezovšek: »Petsto metrov je dolg klanec, po katerem se z regionalne ceste Ljubljana–Maribor povzpneš v Zreče. Kraj, v katerem je nastal naš bend.«
Ime skupine označuje dolžino klanca, po katerem se z regionalne ceste pripelješ v Zreče.
Glasbeniki so v zadnjem desetletju dodobra zaznamovali odrske instalacije in studijske posnetke številnih že uveljavljenih izvajalcev, zato je tudi trajalo celih deset let, da so ustvarili in maja letos izdali prvenec, poimenovan Telo. Ta album je zares povsem njihov, saj je zorel tako dolgo. Sočasno z izidom albuma so že maja izdali prvo skladbo z njega, in sicer Dobro jutro, v teh dneh pa predstavljajo drugo skladbo, Banderas.
Junačka zgodba
»To je skladba z najbolj filmsko platjo. Če gre na prvencu v večini vsaj za oris dejanskih zgodb in življenjskih izkušenj, je Banderas v nasprotju s preostalimi skladbami teatralna fikcija sicer na albumu dodobra načete ljubezenske tematike. Ideja za fuzijo vesterna, Mehike in Španije, je nastala iz nekaj klišejskih kitarskih riffov, ki so avtorja Janeza Skazo odpeljali na filmsko platno v stilu Quentina Tarantina, od tu tudi inspiracija za malce komično poigravanje z besedilom,« opisujejo skladbo Banderas, kar je sicer delovni naslov. Dobila ga ravno zaradi omenjenih elementov in junaške zgodbe, ki utegne spominjati na legendo o Zorru, ki je obdržala in španski pridih še podkrepila z zvokom kastanjet.
Mističnost kompoziciji doda malce razglašen mellotron, igrivost kvazijunaški spremljevalni vokali, za dobro mero norosti pa še odbita kitarska solaža. »Na daljši različici, ki jo najdemo na albumu, se v zaključku prikrade nekaj citatov tistega pravega Antonia Banderasa. In če album Telo opeva odraščanje, je Banderas zgodba o enem izmed simptomov tega procesa, krizi identitete, ki jo osrednja odraščajoča moška figura 'zdravi' s sanjarjenjem o sebi v vlogi heroja, ki na las spominja na eno izmed poznanih vlog Antonia Banderasa,« Jezovšek opiše skladbo z mehiškim in španskim pridihom.
Konjiški Divji zahod
Kot rečeno, so zanjo posneli videospot, in to pred kavbojsko kuliso mini zooja v Slovenskih Konjicah, kjer so člani banda skupaj z igralcema Svetlano Cigoj in Amadejem Gavezom pod režijsko taktirko Denisa Vengusta posneli kratek »pohorski vestern«, v katerem so uporabili replike orožja. »A brez skrbi, nihče ni bil ranjen, saj smo mi vedno bili in ostajamo pridni fantje,« pravijo petstometraši.
Sicer pa se Janezu in Matjažu Skazi, Samu Jezovšku in Tomažu Dolžanu nemalokrat na odru pridruži Gregor Skaza na saksofonu in dodatnih klaviaturah, v studio pa so povabili še nekaj odličnih glasbenic in glasbenikov, da so žanrsko zelo razgibanemu albumu dodali dodatno širino, vse skupaj pa v končni izdelek zapakirali v koprodukciji s prekaljenim studijskim tehnikom in producentom Sebastianom Podlesnikom.
o desetih skladbah na albumu se pretakajo pop rock, blues in country zvoki. Slišati je spremljevalne vokale Sare Lamprečnik, lahkotnemu bluesu z naslovom Hočem te so glasove prispevale Nastja Vodenik, Ana Marčun in Katja Kovačič, bolj znane kot vokalni tercet Ladybugz, že omenjenim saksofonom Gregorja Skaze se pri skladbi Dobro jutro pridruži Valdemar Kušan na trobenti. Album na zadnjih dveh skladbah zaokroži dodatek godalnega kvarteta v sestavi Alma Portič in Lena Kolter na violinah, Alma Gunzek na violi in Ana Laura Dominguez z violončelom. Skupina Petsto metrov je zanimiva tudi zato, ker si je doslej delila oder s številnimi drugimi uveljavljenimi glasbenimi imeni: Nino Pušlar, Tinkaro Kovač, Aniko Horvat, Šank Rockom, Evo Boto, Alyo in drugimi. 12. oktobra bomo lahko bend v živo slišali na Radiu Koper.
