Nabiramo le zdrave rastline in le na predelih, kjer ni veliko onesnaženja
Namesto da kupujemo že pripravljene zeliščne čaje in začimbe, lahko rastline vzgojimo in naberemo ter posušimo sami. Nabiranje je prijetno, naj bo v naravi ali na domačem vrtu, korist pa večkratna, čas boste preživljali na zraku, pa še vedeli boste, kaj pijete oziroma uporabljate, uživali v intenzivnem okusu in vonju čajev in začimb.
Toda ni vseeno, kako in kdaj nabiramo rastline, te namreč v različnih delih dneva, pa tudi meseca, vsebujejo različne količine učinkovin. Zeli, na primer, vsebujejo največ učinkovin proti koncu obdobja aktivne rasti, nabiramo jih, tik preden zacvetijo. Listi, ki jih nabiramo, naj bodo suhi, vlažni radi splesnijo, zdravi in lepi, obledele ali poškodovane zavržemo; to velja tudi za cele rastline.
Če nabiramo cvetove, naj bodo v polnem cvetu, ne že napol odcveteli ali napol odprti. Za nabiranje so najbolj primerni sončni dnevi brez dežja, večino nabiramo pred cvetenjem, najbolje dopoldne, ko se rosa posuši, zvečer je njihova zdravilna vrednost nižja. Po dežju počakamo dan ali dva. Zelišča seveda nabiramo na predelih, kjer ni veliko onesnaženja. Nikakor ne gre pozabiti, da smo pri nabiranju v naravi zmerni in ne povzročamo škode, lastnike travnikov prosimo za dovoljenje za nabiranje. Nabiramo le tiste rastline, ki jih poznamo.
Sušimo v tanki plasti
Nabrane rastline čim prej posušimo: nekatere se rada sušijo na soncu, resda so take v manjšini, druge v senci. Prostor, v katerem jih sušimo, naj bo topel, suh, zračen. Lahko jih povežemo v šopek in (s cvetovi navzdol) obesimo v suh prostor. Rastline najprej preberemo in malo otresemo, da se znebimo žuželk in smeti; šopek naj ne bo obilen, da ne bi začele rastline gniti, plesneti, do deset vejic povežemo skupaj z vrvjo in obesimo. Izberimo prostor, kjer nas šopki ne bodo ovirali. Čeznje lahko poveznemo muslin ali papirnato vrečko, v katero smo naredili luknjice za kroženje zraka, tako bomo rastline zavarovali pred prahom; po dveh tednih vrečko odstranimo, rastline bi morale biti v tem času že suhe.
Druga možnost je, da jih razprostremo po ravni površini, denimo rešetki za hlajenje tort, saj bo tako lepo krožil zrak in se bodo zelišča enakomerno sušila, ali po papirnati brisači, v tem primeru ga obračamo, denimo enkrat na dan. Rastline lepo razporedimo, med sabo naj se ne dotikajo, nikakor naj ne bo plast debela: ne le da se bodo težje in počasneje sušile, tako tvegamo tudi razvoj plesni. Vlažen papir sproti menjamo. Če se nam s sušenjem mudi ali ko je v zraku veliko vlage, lahko sušimo tudi v pečici: pri tem smo pazljivi, da se nam rastline ne zažgejo, zato sušimo pri najnižji temperaturi (ne sme preseči 36 stopinj Celzija). Lističe razporedimo po pekaču, obloženem s papirjem za peko, in sušimo približno pol ure, vrata pečice naj bodo rahlo odprta.
Potem rastline obrnemo in pustimo v pečici še pol ure, če se hitro ohladi, jo lahko še malo prižgemo. Podobno lahko rastline sušimo v dehidratorju: zaradi hitrega sušenja sobo zadržale aromo in barvo. Najlaže in najhitreje se posušijo listi, najdlje pa korenine, saj so navadno polne vode. Debelejše razrežemo, da se hitreje posušijo, sicer pa jih na toplem sušimo kakih deset dni, med sabo naj se ne dotikajo. Ko postanejo krhke, so suhe, in jih lahko pospravimo.
Ne v plastilki
In kako vemo, da je listje suho? Takoj se bo zdrobilo, ko ga povaljamo med prsti. Posušenih ne hranimo v plastičnih posodah ali vrečkah, najbolje jih je shraniti v steklenih kozarcih s pokrovčkom, če je le mogoče, naj bo steklo temno, sicer posodo shranimo v omaro, torej proč od svetlobe (sonca) in toplote. Kozarec opremimo z etiketo, na katero napišemo ime zelišča in datum – hranimo jih namreč le do naslednje sezone, morebitne ostanke pa odložimo na kompost. Če po nekaj dnevih v kozarcu opazite vlago, se rastline niso dovolj posušile: razprostrite jih po papirju in sušite še kak dan ali dva.
Nabiramo le tiste rastline, ki jih poznamo, na predelih, kjer ni veliko onesnaženja.
In kaj nabiramo poleti? Denimo plodove črnega bezga pa borago in navadno črno meto, tudi dobro misel, hmelj pa seveda pravo kamilico, kapucinko, komarček in koper, lapuh in lipo, lučnik, tako cvetove kot liste, materino dušico, ognjič, pelin in plahtico, pljučnik, regratove korenine, rman, rožmarin, rutico, sivko, sporiš, šentjanževko, trpotec, žajbelj, jeseni bomo nabrali še meto in meliso, nepozebnik, ameriški slamnik, slez in šipek.
