Nadloga, imenovana potni list
Za popotnike in ljubitelje potovanj v tuje dežele, in teh v Sloveniji ni prav malo, sta z novim letom začeli veljati dve novosti. V še dve evropski državi bo namreč mogoče vstopiti brez uradnih papirjev, torej osebne izkaznice ali potnega lista, saj sta Romunija in Bolgarija z novim letom postali polnopravni članici schengenskega območja. Druga novost sicer ni na pozitivni strani novic, je pa njena negativnost pravzaprav zanemarljiva, saj se je izdelava potnega lista v Sloveniji malce podražila, in sicer za slaba dva evra; njegova cena se je po silvestrskem večeru povzpela na 36,56 evra. Svoboda gibanja, ki ga na simbolni način predstavlja potni list, saj nam omogoča, da obiskujemo tuje države, bo poslej za popotnike iz Slovenije malce dražja, a je ta strošek zanemarljivo majhen v primerjavi z možnostmi, ki nam jih omogoča.
6. mesto si s še nekaterimi državami deli Slovenija; z našim potnim listom lahko brez vizuma oziroma z njegovo pridobitvijo ob prihodu obiščemo 175 držav po svetu.
Čeprav za potovanje v mnoge države, zlasti v tiste, ki so vključene v schengensko območje prostega gibanja, pa še v nekatere druge, ne potrebujemo več potnega lista, dovolj je, če imamo pri sebi osebno izkaznico, pa za veliko večino držav zunaj Evrope še vedno potrebujemo knjižico vinsko rdeče barve, ki nam omogoča svobodo gibanja in nam tudi določa nacionalno identiteto, brez katere v sodobnem svetu ni več mogoče biti. Morda se spomnite poročil izpred petih ali šestih let, kako so državljani Velike Britanije po znamenitem brexitu začeli množično vlagati prošnje za državljanstvo ene od držav Evropske unije, ker jim potni list Velike Britanije ni več omogočal prostega gibanja po EU. Po nekaterih ocenah je takrat več kot milijon Britancev postalo državljanov ene od držav EU.
Nov potovalni dokument
Zanimivo je, da vselej ni bilo tako, saj je potni list, kakršnega poznamo danes, star le dobrih sto let. Leta 1920 so v švicarski Ženevi ustanovili Društvo narodov, prvi poskus mednarodne skupnosti, da bi skupno mednarodno telo nadzorovalo mir in svetovni red po moriji, ki jo je prinesla 1. svetovna vojna, mnogi jo imenujejo tudi velika vojna. S prvo svetovno vojno se je dokončno sesul stari svet, nekatere velike monarhije so prenehale obstajati, nastalo je kar več novih držav, zlasti v Evropi, in mnogi niso bili več podložniki kraljevih ali cesarskih dinastij, temveč so postali državljani svojih nacionalnih držav.
180 držav lahko obiščejo imetniki potnega lista Združenih arabskih emiratov, 133 brez vizuma.
Po vojni je bilo v Evropi veliko beguncev, saj je mnoge pregnala z njihovih domov, in ta velika selitev narodov je potekala brez ustreznih dokumentov. Sicer so že za časa prve svetovne vojne v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Italiji zahtevali od ljudi, še posebno če so prihajali iz držav, s katerimi so bili takrat v sporu, da imajo s seboj uradni dokument, s katerim so lahko potrdili svojo identiteto, če so hoteli vstopiti na njihovo ozemlje. A praviloma v času pred prvo svetovno vojno za prehajanje meja med evropskimi državami ni bilo treba imeti potovalnih dokumentov.
Zaradi množice ljudi, ki so se po prvi svetovni vojni premikali po Evropi, so bili obmejni organi na mejah soočeni z goro različnih dokumentov, ki so jih imeli ljudje s seboj. Ti so bili različnih oblik, različne velikosti in težko je bilo razbrati, kateri so pravi in kateri ne. Zato so države potrebovale rešitev. In to je ponudilo Društvo narodov, ki je v Parizu konec leta 1920 organiziralo konferenco o potnih listinah in carinskih formalnostih. Na njej so se države dogovorile, da je treba oblikovati nov potovalni dokument, ki bo vsepovsod imel enako obliko, velikost in bo vseboval enake vrste informacij o njegovem imetniku.
1920. je Društvo narodov v Parizu organiziralo konferenco o potnih listinah in carinskih formalnostih.
Dogovorili so se, da bo potna listina knjižica velikosti 15,5 krat 10,5 centimetra, v njej bo 32 strani, na naslovnici mora biti zapisano ime države in njen grb. Informacije o imetniku potne listine so ime in priimek, naslov bivališča, datum in kraj rojstva, naziv uradnega izdajatelja potnega lista in datum veljavnosti. Vse to velja tudi danes, več kot sto let pozneje.
Prednjači rdeča
Če so dimenzije potnih listov enake po vsem svetu, pa se razlikujejo po barvah. Obstajajo sicer le štiri barve. Najpogostejša je rdeča oziroma vinsko rdeča. Uporabljamo jo večinoma države Evropske unije, pa tudi Kitajska, Rusija, Bolivija, Kolumbija, Ekvador in Peru ter večina držav Jugovzhodne Azije. Pred leti so barvo potnega lista v rdečo spremenile še Turčija, Makedonija in Albanija in tako pokazale, da se želijo priključiti EU. Druga najpogostejša barva je modra. Uporablja jo večina držav obeh ameriških celin, skupaj s karibskimi državami. Zeleno barvo uporablja večina islamskih držav, saj je to tradicionalna barva muslimanske religije. Izjema je Iran, ki ima rdeč potni list. Črna je najredkejša barva potnih listov. Državljani Nove Zelandije jo uporabljajo zato, ker je to njihova nacionalna barva. Ima jo še nekaj afriških držav: Angola, Bocvana, Čad, Gabon, Kongo, Malavi in Zambija.
Kateri je najmočnejši
Vendar tega dogovora niso vsi sprejeli z navdušenjem. Celo nekateri državniki so bentili, češ, kaj pa je manjkalo v starih časih, ko ljudje za potovanje niso potrebovali dokumentov. Potni listi so postali osovraženi tudi pri ljudeh in celo v medijih. Mnogi so jih dojemali kot poseg v svojo svobodo in zasebnost. Poleg tega je bilo za njegovo izdajo potrebne veliko birokracije. New York Times je leta 1926 izdal zelo kritičen članek o uvajanju potnih listov z naslovom Nadloga, imenovana potni list (The Passport Nuisance). V njem je avtor zapisal, da je sistem potnih listov, ki se uveljavlja od velike vojne, okoren, nadležen in omejevalen za svobodno prehajanje ljudi med državami. A ker se v Ligi narodov niso mogli poenotiti, kako naj bi bilo videti potovanje med državami brez njih, so se odločili, da potni listi ostanejo, in to kot temeljni potovalni dokument.
Obstaja tudi seznam, kateri potni listi so najboljši, glede na to, v koliko držav lahko potujejo, v koliko jih sprejmejo brez vnaprejšnje odobritve vizumov. Na lestvici globalne moči potnih listov za leto 2025 (Global Passport Power Rank) je na prvem mestu potni list Združenih arabskih emiratov (ZAE), njegovi imetniki lahko takoj odpotujejo v 180 držav, brez vizuma lahko gredo v 133 držav, v 47 državah pa vizum dobijo ob prihodu, le za 18 držav potrebujejo vnaprej pridobljenega.
Drugi po moči je potni list Španije s 179 državami (134 brez vizuma in 45 z vizumom ob prihodu v državo), tretje mesto pa si s 178 državami delijo Finska, Francija, Nemčija, Belgija, Italija, Danska, Nizozemska, Luksemburg, Avstrija, Portugalska, Švica, Norveška, Grčija in Irska. Slovenija je na šestem mestu: z našim potnim listom lahko brez vizuma oziroma z njegovo pridobitvijo ob prihodu obiščemo 175 držav po svetu (125 brez). Slovenija si šesto mesto deli z Japonsko, Latvijo, Novo Zelandijo in Liechtensteinom. Na repu lestvice sta Afganistan in Sirija.
Dimenzije potnih listov so enake po vsem svetu, razlikujejo pa se po barvah.
