Najbolj slovenski slikar

Fotografija: Razrešena velika uganka
V Narodni galeriji so konec leta 2016 razrešili eno največjih ugank slovenske umetnostne zgodovine in se pohvalili z izjemno najdbo, saj sta sliki Ptičar in Prestar obogatili stalno zbirko. Namreč, od druge svetovne vojne sta veljali za pogrešani. Obstajali sta le črno-beli reprodukciji iz leta 1922, a tudi podatek, da sta bili še med drugo svetovno vojno v lasti Jožefa Hudoverniga iz Ljubljane. O njuni usodi in povojnem lastništvu je krožilo več bolj ali manj prepričljivih zgodb. Umetnini imata izjemno pomembno mesto v Bergantovem opusu, saj razkrivata duha tedanjega časa in slikarjev pozni slog, obenem pa spadata med najpomembnejša dela slovenskega baroka. Ves ta čas sta bili skrbno pospravljeni. Sodni cenilec za barok dr. Ferdinand Šerbelj (na fotografiji) iz Narodne galerije je takoj prepoznal mojstrovini. To je bil eden izmed najbolj vznesenih trenutkov v njegovem profesionalnem delu. Gre namreč za eno izmed najpomembnejših odkritij v slovenski likovni umetnosti.

Odpri galerijo

Razrešena velika uganka V Narodni galeriji so konec leta 2016 razrešili eno največjih ugank slovenske umetnostne zgodovine in se pohvalili z izjemno najdbo, saj sta sliki Ptičar in Prestar obogatili stalno zbirko. Namreč, od druge svetovne vojne sta veljali za pogrešani. Obstajali sta le črno-beli reprodukciji iz leta 1922, a tudi podatek, da sta bili še med drugo svetovno vojno v lasti Jožefa Hudoverniga iz Ljubljane. O njuni usodi in povojnem lastništvu je krožilo več bolj ali manj prepričljivih zgodb. Umetnini imata izjemno pomembno mesto v Bergantovem opusu, saj razkrivata duha tedanjega časa in slikarjev pozni slog, obenem pa spadata med najpomembnejša dela slovenskega baroka. Ves ta čas sta bili skrbno pospravljeni. Sodni cenilec za barok dr. Ferdinand Šerbelj (na fotografiji) iz Narodne galerije je takoj prepoznal mojstrovini. To je bil eden izmed najbolj vznesenih trenutkov v njegovem profesionalnem delu. Gre namreč za eno izmed najpomembnejših odkritij v slovenski likovni umetnosti.

Primož Hieng

23.06.2021 ob 20:00

Primož Hieng

23.06.2021 ob 20:00

Poslušajte

Čas branja: 3:34 min.

Slikar Fortunat Bergant je poleg Valentina Metzingerja (1699–1759), Franca Jelovška (1700–1764) in Antona Cebeja (1722–po 1774) eden od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva. S svojimi deli je močno vplival na umetnostno podobo dežele druge polovice 18. stoletja, v kateri je živel in ustvarjal. Sv. Jurij v boju z zmajem, 1763 olje, platno, 312,5 x 168 cm Mozirje, župnijska cerkev sv. Jurija, glavni oltar Slika, ki je nastala za glavni oltar župnijske cerkve v Mozirju, je največja v Bergantovem poznanem opusu. Sv. Jurij je zaradi priljubljenosti pogosto upodob...

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Slovenske novice že za 1,99€ mesečno.

NAROČITE

Obstoječi naročnik? PRIJAVITE SE

Več iz te teme:

Fortunat Bergant slikar Narodna galerija

Priporočamo

Previdno na cesti, proti večeru nova pošiljka snega

Poslanec Svobode ponaredil zapisnik in si za 80.000 evrov asfaltiral cesto? (FOTO)

Hrvati brutalno pretepeni na teambuildingu na Krvavcu, po aretaciji prišlo do preobrata

Denar prihaja za 4 astrološke znake! Dobili ga bodo do 28. decembra, eno znamenje naj igra igre na srečo