Najstarejša kandidatka za svetnico
Savinjčanka Kristina Bobek je na druženje ob visokem jubileju povabila v Pongrac na turistično domačijo Andreje in Marjana Izgorška, kjer so usmerjeni v lokostrelski turizem.
V prijetnih prostorih so slavljenki njeni najbližji s sinom Zlatkom na čelu pripravili nadvse lepo praznovanje. Razstavili so slike iz njenega življenja, prikazali pa tudi videoposnetek izpred štirih let, ko je bila Kristina predstavljena na televiziji kot najstarejša kandidatka na lokalnih volitvah.
Pozneje so jo na njenem domu obiskali in ji čestitali tudi župan občine Žalec Janko Kos, predsednik Mestne skupnosti Žalec Rado Gašperič in svetnica Nataša Centrih, tudi soseda stoletnice, ki živi v pritličju stanovanjskega bloka v Žalcu blizu pošte in hotela.
Kristina Bobek nikakor ne kaže, da je za njo že celo stoletje. Prisodili bi ji vsaj 20 let manj. Zelo vitalna, zdrava in vesela starostnica z veseljem kuha in opravlja vsa gospodinjska dela, ko ima čas, pa vzame v roke igle za pletenje ali iglo za kvačkanje in ustvarja. Zadnja leta so ji najbolj pri srcu kvačkani beli angelčki s srebrnimi in zlatimi dodatki.
Naredila jih je že kakšnih tisoč in jih ob različnih priložnostih podarila sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Angelčki krasijo njeno božično drevesce in tudi zdaj, ko je pred vrati velika noč, bodo seveda prišli prav.
»Z izdelovanjem angelčkov sem se začela ukvarjati povsem po naključju. Pri prijateljici v Laškem sem videla angelčka v majhni steklenici, in to se mi je zdelo tako lepo, da sem jih začela izdelovati, dodala pa sem še nekaj svojega, da so bili še lepši. Z njimi si krajšam prosti čas in uživam,« nam je zaupala. In še, da ustvarja tudi druge uporabne in okrasne izdelke, od volnenih nogavic do prtičkov. Z volnenimi mucki pa rada razveseli najmlajše.
Kristinina življenjska zgodba se je začela na skromni kmetiji na Planini pri Sevnici, kjer se je Luciji in Alojzu rodila kot osmi otrok od 11. Vse življenje je povezana z naravo, zemljo, veliko je delala in pomagala na kmetih, kar jo je ohranjalo zdravo. Zdravnika skorajda ne pozna in se tudi ni odločila za operacijo, ko ji je nagajalo koleno. Zelo mlada je odšla služit na kmetijo Rus, delala je tudi kot varuška v različnih krajih.
Otrokom, ki jih je čuvala, je bila kot mama in še vedno jo kdo od varovancev obišče. S trebuhom za kruhom je odšla v Avstrijo, a se je kmalu vrnila, saj je bilo domotožje preveliko.
Dvakrat je bila žena in dvakrat mati. S prvim možem, ki je zbolel in umrl, sta imela Zlatka, ki je navdušen lokostrelec in večkratni državni prvak med veterani z dolgim lokom. Drugič se je poročila z rudarjem iz Liboj in rodila še sina Andreja. Že več kot tri desetletja je vdova, na prehodu za pešce je moža povozil avto, pred dvema letoma pa ji je umrl tudi sin Andrej.
Že več kot tri desetletja je vdova, na prehodu za pešce je moža povozil avto.
Življenje ji poleg sina Zlatka Ulage in snah bogatijo in lepšajo vnukinje Mojca, Doroteja, Alma in vnuk Zlatko, štirje pravnuki Anej, Atil, Zon in Ono ter najmlajša, komaj nekajmesečna pravnukinja Klara.
In kakšen je Kristinin recept za dolgo življenje in tako bister um? »Nikakor ne smeš prej umreti,« se pošali, nato resno doda: »Človek mora biti čim bolj aktiven, ustvarjalen, da si krepi možgane in telo. Čim manj se jezimo in bodimo tudi v težjih trenutkih čim bolj optimistični. In dobro je biti v vseh pogledih skromen.«
