Namesto ovratnic za kmečke pse zdaj oprsnica

Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 8. septembra za obravnavo na plenarnem zasedanju državnega zbora pripravil predlog novele zakona o zaščiti živali, kar pomeni, da smo vse bližje celovitejšim rešitvam s področja odgovornega lastništva in zapuščenih živali. Sodeč po odzivih javnosti, pa je še vedno ena najspornejših zadev privezovanje psov na kmečkih dvoriščih.

Nedodelana rešitev?

S spremembo zakona je predvidena prepoved privezovanja psov s točno določenimi izjemami. Te so dovoljene, ko je privezovanje edino smiselno, torej na sprehodu, pri veterinarju, pri krajšem bivanju v avtokampu oziroma takrat, ko ne moreš zagotoviti drugih pogojev za varno sobivanje z domačo živaljo. In na kmečkih dvoriščih, kjer je dovoljeno privezovanje na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je najmanj dva metra nad tlemi, privez pa mora psu omogočati najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodila. To so sprejeli na pobudo kmetijsko-gozdarske zbornice, saj da je na kmečkih dvoriščih naloga tega domačega čuvaja tudi čuvanje premoženja. Hkrati pa kmetijski minister Jože Podgoršek meni, da so te razdalje tiste, ki omogočajo relativno dobro gibanje psov in tudi čuvanje kmetijskega premoženja. Omenjenim novim zapovedim se bo treba prilagoditi do 1. 1. 2024. Sprejetje opozicijskega dopolnila, da kmečki psi ne bodo smeli imeti več ovratnic, ki bi jim ob dolgotrajnem naprezanju lahko povzročile poškodbe glasilk, sapnika, vratu ali hrbtenice, temveč le še oprsnice, pa je v javnosti odprlo številna vprašanja. Zlasti lastniki velikih in večdesetkilogramskih psov so prepričani, da na jeklenici pride v poštev le močna ovratnica.

Praktične težave

V trgovini s pasjo hrano in pasjimi pripomočki Mr. Pet na Viru pri Domžalah nam je prodajalka Maša Goriup povedala, da imajo v zalogi le sprehajalne oprsnice za vse velikosti psov. Te lahko zdržijo težo vsakega, ker pa so iz umetnih vlaken, bi kmečki pes lahko tako oprsnico pregrizel in se osvobodil. To namreč lahko doseže z zobmi, česar pri ovratnici ne more. Torej bi morala biti v oprsnici jeklena žica ali pa bi morala biti iz materiala, ki ga ne bi mogel pregristi (denimo kevlar). Čeprav je po mnenju Goriupove oprsnica manj agresivna za psa kot ovratnica, pa opozarja, da bi se lahko zaradi nje pri neredno česanem bolj dlakavem kosmatincu naredili neprijetni sprimki dlak.



Čeprav sprehajalna oprsnica za večje pse stane okoli 30 evrov (ojačana s kovinsko sredico bi najbrž stala še enkrat več), velik strošek pa ni niti dovolj dolga veriga na jeklenici, se sama po sebi ponuja rešitev, ki bi bila odlična za psa, a malo manj za njegovega lastnika. To je dovolj visoka in močna kovinska ograja ali betonski zid okoli kmetijske stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Štirinožec bi se lahko prosto gibal na precej večji površini kot do zdaj, le lastniki bi morali v ograjo investirati več tisoč evrov. Če je to zanje predrago, pa še vedno lahko čuvajsko službo prepustijo cenejšim alarmnim napravam. Te ne potrebujejo hrane (razen elektrike), posebne nege, dragega zdravljenja (le minimalno vzdrževanje) pa večkratnih sprehodov in crkljanja kot psi ...

Čeprav v javnosti letijo na državo očitki, da je predpisovanje oprsnice namesto ovratnice za pse na jeklenicah le želja nekoga, da s posebnimi oprsnicami zasluži, je minister Podgoršek dal vedeti, da vseh podrobnosti (beri, iz katerih materialov naj bo oprsnica, da je žival ne bo pregrizla) v zakon pač ne morejo napisati. In da je to stvar vsakega odgovornega lastnika.