Našel nekaj, kar je iskal 40 let

Vsestranski Klemen Bučan, bi lahko rekli, saj se odlično znajde v vsaki novi vlogi. Zato ga takoj na začetku snidenja v Ljubljani postavim pred izziv, kako bi se opisal. »Sebe opisati je najtežje. Po svoje sem zelo preprost in prilagodljiv, po drugi strani pa že od mladih nog tudi malo izbirčen in fin. Že pri hrani se pozna, čeprav sem bil vzgojen, da jem vse, tega nikoli nisem mogel. Enostavno me določena hrana ne privlači in pika. Nikoli ne bom maral solate, na primer,« se nasmeji. »Ko pride do dela, sem priden in discipliniran, nikoli čisto zadovoljen s tem, kar naredim, vedno se da še bolje. Bruce Lee je rekel nekaj v tem slogu: 'Bodi vesel, a nikoli zadovoljen!' Kar je nekako moj moto že od nekdaj, še preden sem prebral Leejevo modrost. Z drugimi besedami: vedno se da nekaj narediti še boljše, ampak če narediš dobro, bodi vseeno vesel, da ti je dobro uspelo, vedi pa, da lahko drugič tudi to še popraviš!«

Dela mu trenutno ne primanjkuje. »Vsak dan dobim kakšen nov nastop, kakšen nov dogodek za povezovati. Saj je bil že čas, med korono smo se kar malo polenili, in čeprav sem pogrešal to, kar delam, je prišel čas, ko sem po res predolgi pavzi od odra na trenutke že kar malo pozabil, kako je stati pred ljudmi in jih spraviti v smeh. Grozno ...«

Tu pa tam – korak v pravo smer

Ko ob Ljubljanici sedeva na pijačo, na hitro obudiva spomin na koronačas. »Prav gotovo je bilo to eno najtežjih obdobij za umetnike. Če ne bi delal na radiu, kjer nam korona ni vzela ravno vsega veselja, bi se moral verjetno preseliti nazaj k staršem, ker si ne bi mogel privoščiti stanovanja. Enostavno ne bi imel za najemnino in espejevske stroške. Grozno je, ker veš, da si sposoben delati, želiš delati, pa ne moreš in ne smeš.«

Vse se je začelo pred 20 leti z eno od štirih glavnih vlog v filmu Tu pa tam. »Mišljeno je bilo kot zabava, pa smo hitro ugotovili, da Mitja Okorn resno misli, in na koncu je bilo kar naporno. Malo več kot mesec snemanja, vsak dan ves dan, seveda takrat vse zastonj, ni bilo honorarja. Vsi smo nekako upali, da bomo po filmu takoj uspešni in bo vse poplačano, a ni bilo ravno tako. Smo pa vsaj nekateri počasi začeli korakati v pravo smer in se nekako našli v tem poslu. Lahko rečem, da je bil Tu pa tam korak v pravo smer, bom kar rekel korak k uspehu, ker to, da greš v ponedeljek vesel v službo pa da si še danes po 16 letih nastopanja želim še več dela, je uspeh.«

Foto: Igor Modic

Kar rad počne, je tudi novi kviz Leta štejejo. »Že po prvem dnevu snemanja nam je bilo vsem jasno, da sem bil prava izbira za voditelja tega kviza, in čeprav je bilo snemanje naporno, saj smo si naložili kar zalogaj, kar se tiče količine, sem vseeno užival.«

Mladost na ulici

Med sprehodom omeni, da je veliko časa preživel na ulici, in ko ga o tem povprašam, mi odgovori z nasmehom: »To se zdaj sliši, kot da sem živel na ulici, ker nisem imel doma. Ni bilo ravno tako, sem pa v mladosti, predvsem v najstniških letih, veliko časa preživel zunaj, v mestu, na kakšnih stopnicah, kjer smo skejtali. Kot skejter sem se vedno dobro znašel na ulicah, med grafiti, tudi sami smo kdaj kje kaj napisali na steno, nekako mi je to ostalo. Rad imam mesta, predvsem ulice, ozke, dolge, temne ... Nekako se mi zdi, da se v urbanem betonskem okolju zaradi skejtanja počutim bolj domače kot povprečen človek.«

In kako je videti njegov dom, zdaj ko si je ustvaril družino? »Moj dom zdaj zgleda ... glasen, nikoli do potankosti pospravljen, pod vsako mizo leži kakšen dinozaver. Seveda so se stvari spremenile, prioritete so drugje, v petek zvečer ven je zamenjal v soboto zjutraj čim prej pokonci, pa se igrat in gledat risanke, kar je zagotovo bolj zdravo. Tudi služba didžeja, ki sem jo poleg drugega dela živel 12 let, je dočakala konec. V življenju sem se moral odločiti, kaj mi največ pomeni, kaj je tisto, kar hočem početi do smrti, in ni bilo dvoma, da je to mikrofon v vseh svojih oblikah. Otrok mi je dal več odločnosti in osredotočenosti na to, kaj res hočem, in več motivacije, da to dosežem. Mogoče se komu sliši sebično, ampak otrok mi je dal dodatno energijo za delo, ker konec koncev sedaj delam tudi zanj in si zato še bolj želim doseči svoje cilje.« Zaupa mi tudi, da ga je očetovstvo spremenilo. »Jaz bi rekel na bolje, nekako sem odrastel, nehal bluziti in se res 100-odstotno skoncentriral na delo in družino!«

Za 40 let 40 daril

Med epidemijo je stopil na pot velikih sprememb, spremenil je tudi življenjski slog. »Našel sem nekaj, kar sem iskal skoraj 40 let, to je metodo, kako ne bom več predebel,« se nasmeji ob moji opazki, da je shujšal. »Izgubil sem okrog 15 kilogramov. Enostavno sem črtal zajtrk oziroma ga prestavil na kasnejšo uro ter tako telesu omogočil, da večino dneva ne prebavlja, ampak ima čas prebaviti in si odpočiti od konstantnega basanja s hrano. Temu se reče intermittent fasting ali po naše delni post.«

Otrok mu je dal več odločnosti in več osredotočenosti. Foto: Igor Modic

V drugem valu epidemije je praznoval svoj 40. rojstni dan. »Dobil sem 40 daril in kot velik oboževalec odpiranja daril sem se seveda imel super, ko sem vse to odpiral, tako da lahko rečem, da sem proslavljal na najboljši možen način!« O tem, kaj ga je najbolj zaznamovalo v teh 40 letih, mi po kratkem premisleku pove: »Mogoče bi lahko izpostavil skejtanje. To je bil nekako premik, zaradi katerega se je pri meni vse začelo odvijati, kot se je. Dobil sem skejterski karakter, se naučil vztrajnosti, a tudi skromnosti, predvsem pa zaradi skejta spoznal ljudi, s katerimi smo potem marsikaj naredil in zaradi česar sem danes tukaj, kjer sem. Če ne bi bilo skejtanja, bog ve, kaj bi danes počel in kje.«

Ob tem ga vendarle vprašam, ali leta štejejo, in hitro mi odvrne: »Da in ne! V resnici šteje samo ta trenutek zdajle, kar je za nami, je spomin, kar je pred nami, pa uganka!« Pred odhodom mi preda lepo sporočilo. »Imejte se radi, ne verjemite vsega, kar preberete na družabnih omrežjih, ne pljuvajte vsepovprek, raje energijo usmerite v to, da izboljšate sebe, čim več bodite z ljudmi, ki jih imate radi, več migajte pa manj jejte. Evo, pa sem zajel vse od ljubezni, pametovanja do zdravja v enem stavku,« se nasmeji in odhiti.