Ne le zrak, dovolj se mora ogreti tudi prst
Maj je za vrtičkarje eden najbolj delovnih mesecev v letu. V nedeljo nastopi čarobna meja, ko bi lahko že napolnili gredice s sadikami, mnogo zelenjadnic pa lahko nanje tudi še posejemo. Seveda pa je 15. maj le okvirni datum, kdaj sta ozračje in zemlja že dovolj topla, da bodo tudi bolj občutljive sadike plodovk uspešno preživele prehod na prosto, bolj kot dan je pomembna temperatura tal. Če denimo paradižnik, ki velja za bolj občutljive sadiko, vtaknemo v prehladno prst, bo namreč stagniral, in če se temperatura ne bo hitro dvignila, tudi propadel.
Temperaturo prsti lahko izmerimo sami s posebnim termometrom, ki je za manj kot deset evrov na voljo v specializiranih prodajalnah, ali pa informacijo poiščemo na spletni strani Agencije za okolje (Arso), kjer merijo temperaturo na dveh globinah, pet in deset centimetrov pod površjem, ni pa tam na voljo podatkov za vse kraje, zato izberemo nam najbližjega. Pred dnevi so bile temperature tal po večjem delu Slovenije že primerne za sajenje na prosto, le v okolici Maribora, pri Slovenj Gradcu in v Postojni so se še gibale okoli deset stopinj, drugod so bile 10 centimetrov globoko višje, na Primorskem celo nad 15 stopinjami Celzija, kar je magična meja, pri kateri plodovkam ne bo več hudega. Je pa treba upoštevati tudi, da se različni tipi tal ogrejejo različno hitro, zato ni nujno, da bo prst na našem vrtičku imela enako temperaturo, kot je navedena spletni strani Arsa. Najhitreje se denimo ogrejejo lahka peščena tla, težka, mokra in ilovnata pa pozneje. Tudi zastirka pri tem igra vlogo, saj nekoliko zadrži toploto, tudi tla, pokrita s folijo, se bodo segrela prej kot tista, ki so izpostavljena vremenskim vplivom.
Če smo sadike vzgojili sami, jih je najprej dobro utrditi, da jih ne bo ožgalo sonce ali polomil veter in bo ves trud zaman.
Ko ugotovimo, da je temperatura primerna za saditev na prosto, pa je treba sadike, še posebno, če smo jih vzgojili sami in so bile do zdaj ves čas v zaprtem prostoru in zaščitene pred zunanjimi vplivi, pred presajanjem vsaj nekoliko utrditi. Nevajene močnih sončnih žarkov in sunkov vetra lahko namreč hitro propadejo ali se zlomijo. Kakšen teden do dva, preden jih nameravamo presaditi na gredico, jih je zato dobro občasno prenesti na prosto. Začnemo z nekaj urami zjutraj ali proti večeru, ko sonce ni več tako močno, nato čas postopoma podaljšujemo.
Če na listih opazimo svetle lise, rastline takoj prestavimo v senco, saj to pomeni, da jih je sonce ožgalo, če so opekline prehude, pa bo ožgani del rastline propadel. Sadike, kupljene v vrtnarijah, so običajno že utrjene, zato si z njimi ni treba beliti glave.
Po setvenem koledarju lahko do nedelje sejemo in sadimo rastline, pri katerih uživamo korenino oziroma podzemni gomolj, torej korenje, krompir, čebulo in redkev, plodovke, torej paradižnik, paprika, jajčevci, buče, bučke, lubenice, melone in kumare, pridejo na vrsto v sredo popoldne, sadimo in sejemo pa jih lahko še ves naslednji četrtek in v petek dopoldne. Pri tem upoštevamo kolobar ter dobre in slabe sosede, o čemer smo že večkrat pisali.
Med sadikami naj bo dovolj prostora
Tako pri sajenju kot sejanju je treba upoštevati tudi velikost oziroma širino, v katero bodo rastline zrasle, in jih v zemljo vtakniti temu primerno narazen. Lubenice, melone, buče, bučke in kumare potrebujejo največ prostora, saj se bo njihovo zelenje najbolj razraslo. Med posameznimi vrstami naj bo tako prostora najmanj en meter, še bolje meter in pol, v posamezni vrsti pa jih sadimo pol metra narazen.
Slednje je primerna razdalja tudi za paradižnik, papriko, jajčevce in feferone, a so lahko vrste bližje skupaj, med 50 in 70 centimetri. Solatnice, korenje, čebulo in krompir lahko posadimo bližje skupaj, v primeru, da solato in korenje sejemo, pa izkopljemo kar plitev jarek in vanj vsujemo semena, ko bodo rastline nekoliko zrasle, pa jih razredčimo in po potrebi razsadimo.
Sadik ne pozabimo dobro zaliti in jim po potrebi dodati zastirke. Ta bo, predvsem slama, zaščita pred polži, na sončnih mestih pa bo v zemlji zadrževala vlago, kar bo še posebno pomembno poleti.
Zastirka močno zmanjša tudi količino plevela v vrtu, saj je pod njo manj oziroma nič svetlobe, zato se nadležne rastline, ki vrtninam kradejo hranila in prostor, ne morejo dobro razvijati.
