Ne me basat': Če se človek tega ne zaveda

Osmi marec je mimo, kar je dobro za vse one, ki imajo na ta dan slabo vest. Najbolj za moške, ki vedo, da zgolj z enim šopkom ne moreš rešiti leta ne za nazaj in ne za naprej.

Moški imamo seveda včasih željo, da bi ženskam poklonili šopek tudi kar tako, brez vzroka, ampak vemo, da je to zelo nevarno.

Sumljivo.

Če podariš šopek kar tako, iz ljubezni, kot se reče trenutku, ko za žensko nekaj narediš, ne da bi vedel, zakaj, tvegaš, da se boš znašel v težavah.

»Kje si ga usral? Kaj bom izvedela od drugih?«

Potem sta dve poti, ki obe vodita v pogubo. Če si tiho, si boš nakopal cel teden spraševanja, da povej po resnici.

Če pa poveš po pravici, ne boš dobil v zameno nič drugega, kot da si lažnivec, hinavec in sploh vaginček.

Vaginček je beseda moškega spola, ki predstavlja sestrico od lulčka; oboje, jasno, po slovarju opisovanja značajskih lastnosti, to povem, da me ne bo kdo silil v zamenjavo besed.

Z besedami so vedno težave. Čeprav sploh ne bi smelo biti tako, vsaj po Bibliji ne. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela, piše tam.

Kako lepo.

Potem, se zdi, pa je Bog sklenil svet zavrteti v smer, ki jo živimo še danes.

»Tako je gospod Bog povzročil, da je človek globoko zaspal; in medtem ko je spal, je vzel eno od človekovih reber in zaprl mesto z mesom. Tedaj je Gospod Bog iz rebra, ki ga je vzel možu, naredil ženo in jo pripeljal k možu.«

Nadaljevanje je poznano.

Morda se komu zdi, da sta pradavna beseda in ženska povezani, tako da moški nikoli ne bomo imeli dušnega miru.

Čeprav je, če kdo, Bog zagotovo mislil samo najboljše, je danes tako, da nam ženske ne verjamejo na besedo.

Tudi če jim razložimo, da je bila najprej beseda in potem ženska, hočejo ženske imeti vedno zadnjo besedo, in le tako je mogoč nov začetek novega dne.

In smo spet tam.

Najprej je bila beseda.

Včasih moramo ženske tudi razumeti, saj so narejene drugače kot mi moški.

Ko je Bog ustvaril žensko, to je bilo šestega dne, je delal pozno. Mimo je prišel angel in vprašal: »Zakaj porabiti toliko časa zanjo?« Bog mu je odgovoril: »Ali si videl vse specifikacije, ki jih moram izpolniti, da jo oblikujem? Znajti se mora v najrazličnejših situacijah, zdraviti se mora, ko je bolna, in biti sposobna delati 18 ur na dan.«

Tako piše v Svetem pismu. Za moške raje nisem iskal nič, ker če mora biti ženska sposobna delati 18 ur na dan, potem bi utegnila biti za moške še kakšna ura več.

Samo mimogrede, to ni dobra novica niti za zdravnike, ki bi delali 48 ur na teden. Po božji matematiki ženska v treh dneh nakleplje 54 ur.

Samo ne povedati Golobu. Bi utegnil začeti hoditi k maši, da premaga Fides.

Krščanstvo in golobi? Predstavljajo mir. Predstavljajo umirjenost, ki zgladi in utiša naše skrbi in težave. So sinonim za Svetega Duha.

Duhovni pomen videnja goloba se na splošno dojema kot pozitiven znak. Golobi veljajo za simbol miru, ljubezni in harmonije. Pogosto so povezani s sporočili sreče, božanskim vodstvom in prehodi.

Našega so nam potem očitno podtaknili, glede na to, kako drugačen od svetopisemske in duhovne teorije je.

Bolj bo držalo, da iste sorte ptiči skupaj letajo.

Ljubezen pač.

Malo me skrbi, ker nam je menda, po Ivanu Tavčarju, ljubezen vsem v pogubo.

Upam da ta »vsem« ne pomeni cele države.

Mislim, a ne, če imajo ženske vedno zadnjo besedo.

Pa pustimo to.

Nekateri pravijo, da bi se morali pri nas najbolj vplivni moški obnašati kot vrhunski ekonomisti. In da bi morali razmisliti o tem, ali se moškemu ne splača biti bolj sam kot v dvoje.

Ženske zagotovo pomenijo določen strošek.

Ne mislim zdaj, da greš z žensko narazen, tisto je bankrot.

Ampak, a ne, mogoče je najboljša poslovna priložnost, da z njo sploh ne začneš.

No, to so nasveti za bogate.

Pri nas revežih se ve, kdo ima zadnjo besedo in kako drago je, če se človek teha ne zaveda.