NE ME BASAT': Jezne ženske so nevarne, na Prešernov dan

Z lepimi ženskami se ljudje obeh spolov ukvarjajo veliko več kot z onimi, ki so malo manj. To je res vrhunsko neumno. Prav tako neumno je, če se nam ne zdi neumno, ko izvemo, da v politiko ljudje raje volimo lepe kot le zanimive ženske.

Saj vemo, kaj pomeni, da je nekaj zanimivo. Takrat, ko ti nekaj ni všeč, pa verjetno sploh ne veš, zakaj. Lepi ljudje imajo večjo inteligenco kot grdi ljudje, še posebej če so moški, piše Psihologija danes. Ne glede na razlog za povezavo novi dokazi kažejo, da je povezava med fizično privlačnostjo in splošno inteligenco morda veliko močnejša, kot smo prej mislili. Tako psihologi. Če je ženska lepa in inteligentna, potem je to lahko, če je jezna, zelo nevarno. Jezne ženske so nevarne, kar jih žal naredi manj lepe, pa tudi inteligenco spustijo na raven samoohranjanja, in nič več.

Če ni tako, je bolj zajebano. Če so hudo jezne, pa ob tem ne znižajo IQ.

Nekoč, pred desetletji, sem spoznal enega mož, ki so bili v osamosvojitvi najbolj dejavni. Prijatelja sva, dobra. Nekoč mi je dejal, da smo novi Slovenci zelo naivni, ker mislimo, da vsi, ki so v politiki na eni strani, ne marajo – če že ne sovražijo – vseh na drugi strani. »Čeprav se šefa obeh strani ne marata in se vsaj v javnosti sovražita, pa ti iz tretje lige, na obeh straneh, tako veselo sodelujejo v kšeftanju, kot bi bili najboljši prijatelji, in si povsem zaupajo. Ker jih zanima le denar.«In je še dodal, da tretjerazredniki hodijo naokoli in govorijo, da prihajajo v imenu šefov, v resnici pa šefi o tem včasih – a redko – ne vedo nič. In zahtevajo veliko.

Ker si tisti, ki naj bi morali dati, ne upajo poklicati šefov in preveriti, če jih res pošiljajo šefi, se posli odvijejo, od vseh barv v politiki je pomembna le barva denarja. Barva denarja ni zelena, pač pa je prozorna. Morda bi kdopričakoval, da preverjanje barve denarja pomeni, da človek dokaže, od kod mu denar, ampak kdor misli tako, je vesoljček, ki je že predolgo na Zemlji in bi počasi moral domov. Barva denarja je prozorna in to je taka barva, da je vsem všeč. To je barva, ki ima v sebi vse barve, kot bela v mavrici, in kjer nihče nič ne sprašuje.

Bela svetloba je kombinacija vseh barv v barvnem spektru. Prozorna svetloba denarja pri nas je tista, kjer se pasejo ljudje iz celotnega političnega spektra. To je denar, ki ga je ustvaril nekdo drug, njim pa se zdi, da so do njega upravičeni oni. Že desetletja. Zato, a ne, če ne bo ministrica tiho in bo in lepa in jezna z visoko sposobnostjo inteligence, bo zajebano. Najbolj za njo, a to malo kasneje …

Morda še nikoli ni bilo tako blizu, da ljudje izvedo, kako stvari v ozadju resnično potekajo.

Zato bo ministrica dovolj kmalu umolknila in bo zelo kmalu materialno na boljšem, kot je danes. Če ne bo, je živi mrtvec. Zato, ker bo prekinila način delovanja države.

Ko je izbruhnila afera Patrija, mi je človek, ki je bil dolgo pri koritu, dejal, da je to le zato, ker je nekdo premalo dobil. Kdor je imel kdaj izkušnjo, kako je, če pokvariš velike posle, ta ve, kaj te potem v življenju čaka.

No, to tako pri nas je, s prozorno barvo, in ne bo se spremenilo, ker je to pač način življenja, kot so kranjska klobasa, vino, pivo, Avseniki, Planica, Triglav, Cankar, Prešeren, kmetje, cerkev in nekaj trenutnih pajacev, ki so to zabetonirali za vedno. Premalokrat izvemo resnico. In premalokrat se odločimo, da se je zanjo treba potruditi.

Zdaj, ko smo vsi do konca razjarjeni zaradi vsega, kar se dogaja v Gazi, in se po Evropi krepi iskreno sovraštvo do ne le judovske države, pač pa tudi Judov na sploh, je dobro vedeti, da se mnogi na svetu trudijo, da bi bilo na njem bolj prav. Zgodilo se je zelo blizu nas.

Da bi obeležili mednarodni dan spomina na holokavst, se je več uglednih ljudi, Judov, ki so preživeli holokavst, in judovskih voditeljev odpravilo na kraj drugačnega genocida – genocida nad bosanskimi muslimani v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tam so bili skupaj z voditelji bosanskih muslimanov, da bi sprožili novo pobudo, namenjeno zagovarjanju miru in preprečevanju prihodnjih genocidov.

»Medtem ko danes tukaj ne moremo spremeniti preteklosti, lahko in moramo storiti vse, kar je v naši skupni moči, da spremenimo prihodnost,« je povedal Menachem Rosensaft, profesor na pravni fakulteti Cornell; rodil se je staršem, ki so preživeli holokavst v taborišču v Nemčiji. Dogodek je bil v spominskem centru Srebrenica, v muzeju, ki obeležuje pokol okoli 8000 muslimanskih moških in dečkov, ki so jih poleti 1995 umorile sile bosanskih Srbov. Tega nismo zasledili v medijih, kot ne bomo imen tistih, ki so desetletja v ozadju vseh trgovanj s tujim denarjem za svoj žep, kot je to pri nas.

Treslo se bo, treslo, na videz, male ribe bodo dobile imena in bomo mislili, da so velike, a razlika v bruto in neto, kar se tiče resnice, kot bi morala priti na svetlo kot imena kapitalcev, je razlika med civilizacijo in Slovenijo.

Ministrica se bo določila za podaljšano življenje, in to je edino prav. Ne bo ji hudega, nekaj časa, dobro ji bo šlo. Potem pa se bo, čez nekaj let, počasi začelo … Kdor strga prehranjevalno verigo, spremeni barvo denarja, in Prozorna romanca ostane drugačna pesem.

Ni več:

Prozorno, ki te hočem prozorno

Prozoren veter. Prozorne veje.

Moja jahta na morju

In moja graščina na hribu.

Prozorna dobi barvo:

Zeleno, ki te hočem zeleno.

Zeleni veter. Zelene veje.

Ladja na morju

in konj na planini.

Mesečna romanca. Federico Garcia Lorca. Njegova pesem je za vedno, pri nas bo vse po starem v enem mesecu. Naprej ne bom pisal, bom kar prepisal, kar sem napackal leta 2014.

Tisto so bila neka čudna leta. Vsi smo bili prepričani, da se je stari sistem zlomil in da prihaja nov, a nihče ni vedel, kakšen, vsak si ga je predstavljal po svoje v odtenkih besede demokracija. Ta je pač med za bedake. Sam danes mislim, da se sistem takrat ni zlomil, le slovenski del se je ločil od jugoslovanskega in začel na svoje. Slovenska Udba pa se je iz politične kategorije dokončno spremenila v ekonomsko. Zasledil sem tezo, da je nastanek samostojne Slovenije en sam velik in popoln ekonomski manever. Da so se stari mački le pridružili osamosvojiteljem, in še več, da so jih usmerjali, ne da bi ti to vedeli. Če pogledamo prezentistično, z očmi tega trenutka, in ne historicistično, z očmi časa leta 1990, je taka teza manj nora kakor logična.

In potem so sovražniki postali ne le bratje po orožju, pač pa bratje po barvi denarja. Vse je isto, le lepih žensk bomo volili manj, to mi lahko verjamete. Pa fino, a ne, da tole izide skoraj na dan slovenskega kulturnega praznika, na Prešernov dan.