Ne me basat': Vode in golobice se držati nemogoče ni

Pri nas na vasi je preprosto. Sonce je gori in zemlja doli in po bregu se lahko odkotališ tudi, če nisi okrogel.

Fizika tu pri nas vedno dela in ni nobene skrbi, da se, če ti je tako usojeno, ne bi prikotalil v dolino.

Seveda je kotaljenje mogoče do neke mere nadzorovati tako, da stojiš na ravnem, in ne v bregu, in da se namesto flaše držiš vode.

Nekateri pravijo, da se vode ne da držati, a to ni tako.

Če voda zmrzne, se lahko držiš ledu, a ne ... In če ti ne paše srkati po maligansko, se lahko posvetiš vodi po božji podobi, se pravi, da je ne dodajamo alkoholu, ampak tvegamo s pitjem čiste.

V bistvu je pitje vode dolivanje osnovnega goriva v telo, obnavljanje naše esence, če drži, da je šest desetin našega telesa voda.

Vode je v našem telesu toliko, da človek na morju ne bi smel reči, da gre plavat, ampak da se gre malo pomešat z incestno žlahto. Možgani in srce so sestavljeni iz 73 odstotkov vode, pljuča iz približno 83, kri vsebuje 64 odstotkov vode, mišice 79 in kosti so vodne za 31 odstotkov.

Najhujše pride na koncu: ledvice, ki jih nekateri tako radi spirajo z alkoholom, vsebujejo kar 79 odstotkov vode.

Torej reklo, da se človek lahko utopi v alkoholu, ne drži – lahko se topi v samem sebi.

Dobri Bog, kako in zakaj si nas naredil tako porozne?

Nekateri razlagalci Biblije menijo, da se omemba »vode« v njej nanaša na plodovnico, tekočino, ki signalizira začetek fizičnega rojstva, in zato verjamejo, da je Jezus opisal dve različni rojstvi – fizično rojstvo (»voda«) in duhovno rojstvo (»Duh«).

Torej, voda je povsem preprosta materija in ljudje ne moremo biti kaj posebnega, če smo 60-odstotno telesno vodnati.

Kako pomembna je voda kot voda, bi lahko najbolje povedali vsi, ki so umrli od žeje; je pa to nepreverjeno, saj reklo »vprašaj poznavalca« žal odpade.

Z vodo ni šale. Ko je ni več, ti ostane tista voda, ki se ji reče Duh. Ampak kot berem v Svetem pismu in naokoli, se tudi v tem delu življenja pojavi gneča, ker se nenadoma pojavi še duša.

Stvarnik je v naša telesa torej spravil vodo, dušo in Duha. Ne vem, če je imel preveč časa – domišljije mu ni manjkalo.

Za vodo vemo, kaj je; duša pa je naša človečnost, zaradi katere čutimo čustva. Duh je naša globlja povezava z Bogom, ko verujemo vanj in ga sprejmemo kot onega, s katerim bomo imeli opravka ob koncu našega postopanja po planetu. Tole sem vse prepisal.

To je vse še bolj zapleteno kot teorija za šoferski izpit, ko ga delaš v drugo. Ko sem ga jaz, smo bili v tisti sobi sami taki, ki ne pijemo vode, in verjetno sem bil edini, ki je znal slovensko.

Kako so kolegi po šoferski izobrazbi razumeli vprašanja, ne vem, a ker so bili videti malo nesrečne, a dobre duše, jim je verjetno vprašanja na izpitnih polah rešil Sveti duh.

Ko moraš izpit za avto narediti drugič, dobiš povsem drug odnos do vode.

Ljudje se učimo na svojih napakah, tudi če so tekoče. A če smo jo odnesli iz napak s celo glavo, je Bog občasno popazil na nas, a ne.

Nimamo pa vsi sreče, da bi nam kdo dodelil stalnega angela varuha, mislim, celo takega vidnega, in ne onega, ki je v službi pri Bogu in nam ga ta občasno posodi v uporabo za čas našega nabiranja grehov na Zemlji.

Če bi jaz imel lastnega angela, bi dal odpoved pred iztekom mojega mandata.

So pa srečneži – naš premier, ki je videti kot ptica, ki je izgubila orientacijo, je za nadzornika in zaupnika, torej angela, dobil človeka, ki je prej nadzoroval, kako po nebu letajo letala.

Kdor zna z letali, je dober tudi za krotenje ptic.

Bi bilo pa dobro, če bi naš premier previdneje pristajal v krošnjah gabra, ker si utegne poškodovati ne le ta pametno glavico, pač pa tudi prihodnost. Gaber je namreč od hudirja drevo, le uporabljati ga je treba znati. Nekako, se zdi, ni za začetnike.

Gaber nas sicer, tako pravi metafizika, spodbuja k samozavesti in razgibavanju mišic, fizično in intelektualno. Pomeni, da se osvobodimo vsakršne umske pasti, ki smo si jo vsilili sami, ki nam preprečuje, da bi sledili svojim sanjam.

V Svetem pismu žal ni kaj dosti o gabru, čeprav so v Bibliji z drevesi na splošno dobro preskrbljeni, njihov park je spodoben.

Je pa tam veliko o ljubezni in o tem, kaj naj ženska moškemu pomeni. Kakšna je vloga ženske za moškega v Svetem pismu?

Če bi prepisal, bi dobil bodečo nežo za seksizem in nič mi ne bi pomagalo, če bi rekel, da za tistim stoji tudi Bog.

Kar se tiče Svetega pisma, golob za razliko od omemb v drugih medijih ni najslabša ptica. Grlica in golob predstavljata žalujočo nedolžnost, nemoč, krotkost in ponižnost. Tukaj ni simbolizirano nobeno delo, prav tako ne brezhibna podrejenost, temveč neškodljivost, nagnjenost k miru in celo žalost. Pri nas na hribu pa golobov ni. Kar se nas tiče, pravijo, da imamo tu navadne ptiče. Torej, vsaj kar se naših tičev tiče, kar se drugih tiče, pa se nas ne tiče.

Naši tiči letajo.

Pri golobih pa je malo čudno, da imajo krila, ampak večino stvari opravijo peš. Kot da bi ves čas hodili po nakupih …

Po moje je pri golobih veliko odvisno od spola. Vsaj Nikola Tesla je menil tako.

»Že leta hranim golobe, na tisoče. Vendar je bila med njimi ena lepa ptica, čisto bela s svetlo sivimi konicami na krilih; ta golob je bil drugačen. Bila je samica. Le zaželeti sem si moral in jo poklicati in priletela je k meni. Tega goloba sem imel rad, kot moški ljubi ženske, in ona je ljubila mene. Dokler sem jo imel, je imelo moje življenje smisel.«