Neandertalci so bili presneto močni
Čokatost ima lahko svoje prednosti, še posebno ko gre za lov na prazgodovinsko divjad. Glede na novo rekonstrukcijo neandertalčevega prsnega koša so bili naši izumrli sorodniki na tem delu telesa precej zajetnejši od nas, pri čemer jim je dodatna masa verjetno zagotovila uničujočo moč, ki so jo potrebovali pri ubijanju plena.
Različna prsna koša
Raziskovalci, ki proučujejo starodavne hominide, pogosto analizirajo prsni koš (ali zgornji del trupa), da bi izvedeli čim več o dihalnih potrebah različnih vrst in tako zagotovili ključne namige o tem, kako so živele. Sodobni človek ima, denimo, običajno prsni koš sodaste oblike, kar je idealno za torakalno dihanje, potrebno za vzdržljivostni tek, ko so naši predniki lovili plen na velikih razdaljah.
Za neandertalca pa domnevajo, da je imel širši prsni koš zvonaste oblike, kar mu je dajalo na videz debelejšo postavo. Znanstveniki domnevajo, da je takšna čokata konstrukcija telesa omogočala večji dihalni sistem, ki je bil primeren za različne načine lova, ki vključujejo krajše, a intenzivnejše izbruhe energije. Raziskovalci prav tako menijo, da je širši spodnji del prsnega koša neandertalcem morda pomagal ohranjati telesno toploto, kar je bila ključna prilagoditev na zaledeneli evrazijski življenjski prostor v ledeni dobi.
Širši spodnji del prsnega koša jim je morda pomagal tudi ohranjati telesno toploto.
Tridimenzionalni model
Ker pa so rebra majhna in krhka, večina starodavnih okostij nima nedotaknjenega prsnega koša, zaradi česar znanstveniki težko sklepajo o obliki neandertalčevega trupa. Do danes je najbolj podrobna rekonstrukcija prsnega koša neandertalca pridobljena iz primerka, imenovanega Kerbara 2, ki je živel pred približno 60.000 leti na območju današnjega Izraela. Čeprav se zdi, da ima Kerbara 2 zvonasti prsni koš, so avtorji nove študije poskušali nadgraditi to ugotovitev z oblikovanjem tridimenzionalnega modela prsnega koša drugega neandertalca.
Ta posameznik, znan kot Shanidar 3, je živel pred približno 45.000 leti na ozemlju današnjega Iraka, preden je bil pokopan v svetovno znani jami Šanidar. Tako kot pri Kerbari 2 so tudi pri Shanidarju 3 potrdili, da je imel prsni koš zvonaste oblike. Ko so njegov 3D-model primerjali z 58 odraslimi moškimi Homo sapiensa z vsega sveta, so ugotovili, da sta neandertalca zelo podobna starodavnim sodobnim ljudem, ki so živeli v mrzlih okoljih, a se razlikujejo od današnjega človeka in tistih ljudi, ki so živeli v toplejšem podnebju.
Ta ugotovitev nakazuje, da je bil bolj čokat, zvonast prsni koš pogosta značilnost starodavnih ljudi, prilagojenih za mraz, kar podpira teorijo, da so debelejša telesa morda pomagala pri preživetju v ledenih okoljih. Poleg tega 3D-model kaže, da je imel neandertalec potencialno večjo trebušno prepono kot sodobni človek. Po mnenju avtorjev študije bi povečana diafragma »omogočala večjo oskrbo s kisikom, kar bi privedlo do višjih stopenj aktivnosti, ki bi bile primerne za lovske napade iz zasede, kjer je potrebna eksplozivna moč namesto vzdržljivosti, ki so jo razvili lovci in nabiralci iz vrste Homo sapiens«. In ta ogromna moč je prišla še kako prav pri lovu na leve, jamske medvede in ogromne prazgodovinske slone.
