Nepogrešljivi pri vseh zdravstvenih dejavnostih
Fizioterapevti so nepogrešljivi v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, klinikah in rehabilitacijskih inštitutih, zdraviliščih in drugih zdravstvenih ustanovah. Dejavni so tako na področju primarne, denimo pri promociji zdravja, sekundarne, tj. pri zdravljenju, kot tudi terciarne preventive, na primer rehabilitaciji, nam je ob nedavnem svetovnem dnevu fizioterapije pojasnil doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije: »Menim, da je naša vloga izredno pomembna pri rehabilitaciji pacientov, ki imajo poškodbe ali okvare gibalnega sistema, med drugim mišično-skeletnega sistema, živčnega sistema in podobno. Delo fizioterapevta je izredno dinamično, zahtevno, saj se mora odzivati na zdravstvene potrebe pacienta, državljanov ter družbe kot celote. Sprotno moramo slediti novim dognanjem fizioterapevtske znanosti in tehnološkemu napredku z namenom, da so cilji fizioterapevtske dejavnosti podprti z najnovejšimi znanstvenimi dokazi.«
Skrbijo ga šarlatani
Njihova vloga je dragocena in nezamenljiva. Pri delu s športniki se osredotočajo tako na preventivo kot tudi na akutne intervencije pa vse do rehabilitacije ter pomoči pri izboljšanju uspešnosti. »Na sploh pa pomagamo razvijati, vzdrževati in tudi znova vzpostaviti optimalno gibanje in funkcijske sposobnosti pri posameznikih z različnimi okvarami v vseh starostnih obdobjih in jim posledično pomagamo izboljšati kakovost življenja. Tako lahko fizioterapevti izvajamo manualno terapijo v kombinaciji z mišično-skeletno fizioterapijo kot sodobno kinezioterapijo pri pacientih z zahtevnimi okvarami mišično-skeletnega sistema bodisi pri ortopedskih ali travmatoloških pacientih. Pri nevroloških pacientih, bolnikih po kapi, nezgodni možganski poškodbi in na primer pri otrocih z razvojnimi motnjami, pa izvajamo nevrofizioterapijo,« opisuje sogovornik in pri tem opozori na kritično pomanjkanje kadra in lažne fizioterapevte, torej posameznike brez veljavne diplome akreditiranega študijskega programa fizioterapija, podiplomskega pripravništva in strokovnega izpita: »Fizioterapevti smo zdravstveni delavci z visoko izobrazbo. Klinične izkušnje in medicinsko znanje zagotavljajo kakovost in varnost fizioterapevtskih storitev. Kot predsednika edinega strokovnega združenja pri nas me skrbi vse pogostejša neupravičena raba izraza fizioterapija in naziva fizioterapevt, kar je kaznivo dejanje, ki prebivalcem Slovenije oziroma pacientom daje varljiv občutek, da jih obravnava usposobljen strokovnjak. Zato si želimo, da bi nam ministrstvo za zdravje podelilo javna pooblastila, da bi uvedli licence, strokovne nadzore s svetovanjem in vodili register. Drugi profili, kot so različni maserji, kineziologi, zdravstveni tehniki in številni drugi, niso usposobljeni za podobne ali celo enake fizioterapevtske postopke in teh ne smejo oglaševati ter izvajati. Skrbita me predvsem varnost in zdravje pacientov pred t. i. nekompetentnimi strokovnjaki, pred dobesedno zavajajočimi šarlatani, kar bi moralo predvsem skrbeti tudi naše ministrstvo za zdravje.«
Čakalne dobe več kot dve leti
Pereča težava so tudi zelo zastareli kadrovski normativi. Glede na povečevanje potreb po fizioterapevtskih obravnavah, kar potrjuje tudi podatek o čakajočih osebah, ki jih je iz leta v leto več, je treba izboljšati normative pokritosti prebivalcev na nosilca dejavnosti na primarnem zdravstvenem nivoju: »Torej moramo nujno povečati število timov in te enakomerno porazdeliti po vsej državi. Na podlagi analize obstoječega stanja in z namenom zagotavljanja kakovostne in enakovredne fizioterapevtske obravnave vsem prebivalcem smo ministrstvu predlagali sprejem novih normativov, ki smo jih pripravili v ZFS. Predlagali smo dvig kadrovskih normativov za fizioterapevte v bolnišnicah na sekundarni in terciarni ravni, ki so stalni člani zdravstvenega tima kot člani rehabilitacijskega tima ali delujejo samostojno. Na rehabilitacijski terciarni ravni, kjer se na primer v URI Soča vrši rehabilitacija pacientov z okvaro hrbtenjače kot tudi rehabilitacija otrok, smo predlagali 2,5 fizioterapevta na 10 postelj, kar je res minimalni kadrovski normativ v primerjavi s tujino. V domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih smo predlagali 1 fizioterapevta na 30 uporabnikov, ki so razvrščeni v najvišjo kategorijo zdravstvene nege.« Poleg trenutno problematičnih kadrovskih normativov so posledično dolge čakalne dobe, ki so po stopnji nujnosti redno tudi več kot dveletne: »Menim, da krivde za dolge čakalne vrste ne morejo prevzeti izvajalci fizioterapije, s stališča stroke tako čakalnih dob ni mogoče krajšati z izčrpavanjem obstoječega kadra. Naj se za konec dotaknem tudi problematike plač. Po vsem svetu so fizioterapevti visoko cenjeni, spoštovani in tudi dovolj dobro plačani, tako bi moralo biti tudi v Sloveniji, zato močno podpiram dvig plač fizioterapevtom in prizadevanja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, da se odprava plačnih nesorazmerij trajno razširi tudi na preostale profile v zdravstvu, tudi na fizioterapevte.«
Osteoartrozo lahko obvladujemo
Ob letošnjem svetovnem dnevu so v ospredje postavili osteoartrozo, najpogostejše patološko stanje sklepov, ki lahko prizadene kateri koli gibljivi sklep, najpogosteje pa kolena, kolke in sklepe rok. »Za osteoartrozo so značilni bolečina, funkcijski problemi, mišična oslabelost, okorelost sklepov, zmanjšana kakovost življenja. Kar 520 milijonov ljudi po svetu ima osteoartrozo, ki jo je mogoče uspešno obvladovati s fizioterapijo. Terapevtska vadba je prva izbira zdravljenja. Poleg tega da fizioterapevti pomagamo izbrati najustreznejše vaje, nudimo tudi nasvete in izobraževanje o lajšanju bolečine ter načinih obvladovanja osteoartroze. Ljudi naučimo, kako izboljšati gibljivost v sklepih in hojo ter kako okrepiti posamezne mišične skupine. Najpogosteje za artrozo zbolijo osebe v starostnih skupinah med 65 in 74 leti (2185 v letu 2021) ter med 75 in 84 leti (1389 v letu 2021),« še sklene doc. dr. Kovačič.
Fizioterapevti so izredno pomembni pri obravnavi covidnih bolnikov, saj med drugim izvajajo respiratorno fizioterapijo, s čimer se olajša in zagotovi učinkovita rehabilitacija. »Tako kot primanjkuje diplomiranih medicinskih sester, seveda primanjkuje tudi diplomiranih fizioterapevtov. Kot je splošno znano, se nobena ekstubacija ne izvede brez diplomiranega fizioterapevta s specialnimi znanji za covidne bolnike, ki so bili po več tednov intubirani in se jih odvaja od ventilatorja. Prav zato tudi kolegi zdravniki specialisti in drugi člani zdravstvenega tima dobro poznajo našo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s covidom. Pri kritično bolnih imata namreč odsotnost telesne dejavnosti zaradi hospitalizacije in podaljšano ležanje na covidnih oddelkih ne samo posledice na dihalnem, temveč tudi na mišično-skeletnem, srčno-žilnem in ne nazadnje na kognitivnem sistemu. Med pacienti sicer so razlike, ampak tisti s težjim potekom bolezni in zdravljenjem v enotah intenzivne terapije so po večini potrebovali kompleksnejšo in podaljšano rehabilitacijo,« pojasnjuje sogovornik.