Neuralink pod drobnogledom ameriških regulatorjev
Le nekaj tednov po novici, da je podjetje Neuralnik, ki je v lasti južnoafriško-ameriškega milijarderja Elona Muska, šefa proizvajalca električnih avtomobilov Tesla, vesoljske družbe SpaceX in družbenega omrežja X, v človeške možgane uspešno vsadilo prvi čip, s pomočjo katerega je uporabnik brezžično nadzoroval kurzor na računalniškem zaslonu, se je razvedelo, da je Neuralnik pod drobnogledom ameriške zvezne agencije za hrano in zdravila (FDA). Inšpektorji so namreč že junija lani, kak mesec zatem, ko je Neuralink vendarle dobil dovoljenje agencije za začetek kliničnih testov na ljudeh, obiskali Neuralinkov raziskovalni center v Kaliforniji in naleteli na vrsto problemov s papirologijo.
Inšpektorji FDA so v posebnem poročilu, ki ga je v vpogled prejela britanska tiskovna agencija Reuters, izpostavili dejstvo, da za instrumente, uporabljene v poskusih, ni nobenih podatkov, da so bili kalibrirani, laboratorij pa da poleg tega ni pravilno dokumentiral postopkov nadzora kakovosti. In takšne »malenkosti« so še kako pomembne, saj gre za zagonsko podjetje, ki izvaja poskuse na živih živalih. Agenti FDA v laboratoriju v Teksasu niso naleteli na tovrstne težave.
Nepotrebno trpljenje in smrti
Neuralink razvija vsadek, ki bi ga lahko z drobnimi žicami povezali z določenimi točkami v možganih, uporabnik pa bi lahko z njegovo pomočjo nadzoroval elektronske naprave, kar bi v prihodnosti koristilo pri rehabilitaciji oseb z degenerativnimi boleznimi ali poškodbami hrbtenjače ipd. Sam čip bi bil kajpak povezan z internetom in bi uporabljal umetno inteligenco.
A tako kot drugi Muskovi podvigi je tudi ta – oziroma ta še posebno – naletel na številne kritike. Decembra 2022 je Reuters poročal, da zvezne oblasti preiskujejo Neuralink zaradi potencialnega kratenja pravic živali, potem ko se je več članov osebja pritožilo, da so testne živali brez potrebe izpostavljene trpljenju in smrti. Med letoma 2018 in 2022 je v poskusih umrlo okoli 1500 živali, med njimi 280 ovc, prašičev in opic, čeprav je Elon Musk še septembra lani zatrjeval, da »zaradi Neuralinkovega vsadka ni umrla še nobena opica«. Toda preiskava revije Wired je ugotovila, da so pri Neuralinku evtanazirali številne makake, ki so trpeli za različnimi komplikacijami, kot so krvava driska, delna paraliza in možganski edem, opice z vsadki pa so kazale tudi skrb vzbujajoče spremembe v obnašanju.
1500
živali je doslej umrlo pri poskusih.
Morda sta vse pomisleke strokovne jasnosti najbolje povzela ameriška strokovnjaka za biomedicinsko etiko Arthur Caplan in Jonathan D. Moreno, ki sta zapisala takole: »Kateri znanstveniki – ki niso na Neuralinkovi plačilni listi – so se odločili, da so raziskave zrele za ljudi? Ko je edini vir informacij oseba, ki je v poskuse na ljudeh vložila velikanske količine denarja, osnovni etični standardi niso izpolnjeni.«
