New York se potaplja pod težo nebotičnikov
Septembra 1889 se je v New Yorku dvignila enajstnadstropna zgradba, prvi newyorški nebotičnik. Danes je tu že več kot milijon stavb, ki bi, če bi jih postavili na tehtnico, tehtale 762 milijard ton. V izračunu niso upoštevani notranja oprema kot tudi ne osem milijonov in pol Newyorčanov ter prometna infrastruktura, ki povezuje to živahno velemesto. Vsa ta teža pritiska na zemljo, na kateri mesto stoji in ki se počasi vdaja. Natančneje, New York se vsako leto pogrezne za od enega do dveh milimetrov. Nekateri deli četrti Brooklyna, Queensa in Spodnjega Manhattna, ki so se namesto na čvrsti kamnini dvignili iz mehkejših tal, pa se pogreznejo tudi za od štiri do pet milimetrov na leto.
Morda ne zveni veliko, a ko dodamo še dviganje morske gladine, ki okoli New Yorka narašča dvakrat hitreje kot na svetovni ravni, je jasno, da bodo deli mesta sčasoma pod vodo. »To je neizogibno. Zemlja se poseda, morje se dviguje, prej ali slej se bosta ti dve ravni združili,« pravi Tom Parsons, geofizik pri Geološkem zavodu ZDA in eden izmed raziskovalcev nedavne študije, ki se je dokopala do teh rezultatov. Poudaril je, da ni še nikakršnega razloga za paniko, je pa to neizpodbitno dejstvo in proces, ki botruje vse pogostejšim in vse hujšim poplavam. In pri tem New York ni osamljen primer.
Voda, ki obdaja New York, je od 1950. narasla za okoli 22 centimetrov.
Voda, ki obdaja New York, je od 1950. narasla za okoli 22 centimetrov. Napovedi kažejo, da se zna gladina morja okoli mesta do leta 2050 dvigniti za od osem do 30 centimetrov. Zaradi dviga morske gladine in vse močnejših orkanov, katerih uničujoča moč je rezultat podnebnih sprememb, pa znajo biti velike poplave že do konca stoletja štirikrat pogostejše. Parsons se je spomnil orkanov Sandy in Ide, ko je zaradi hudih deževij poplavilo New York.
»Dotok vode v mesto so omogočili ravno nekateri učinki urbanizacije.« Najnovejša raziskava je kot del težave prepoznala tudi obremenitev tal s stavbami. Ne le globalno segrevanje, tudi posedanje kopnega zaradi urbanizacije je sokrivo za poplave. In četudi so ranljivejša obalna, obrečna in objezerska mesta, niso varna niti tista v notranjosti, kot je denimo Ciudad de Mexico, ki se vsako leto posede za 50 centimetrov, razlog pa tiči v preteklosti, ko so v času kolonializacije Španci izsušili vodonosnike. Po raziskavah sodeč lahko mine še 150 let, to pomeni še 30 metrov, preden se bo pogrezanje ustavilo.
Posedanje in postopno potapljanje mest sta globalna problema. Od 99 mest po svetu, ki so jih znanstveniki vzeli pod drobnogled, se jih večina poseda. Nekatera hitreje kot druga. Primer je indonezijska prestolnica Džakarta, zemlja je na določenih delih vsako leto pogoltne do 25 centimetrov, po napovedih pa bo do 2050. potopljena že tretjina tega danes desetmilijonskega mesta. Zaradi tega so ji šteti dnevi statusa glavnega mesta. Tamkajšnja vlada je že lani napovedala selitev prestolnice skoraj 2000 kilometrov stran, celo na drug otok! Gradnja te je na otoku Borneo že stekla, če bo šlo vse po načrtih, pa bo nova prestolnica, ki so jo poimenovali Nusantara (pomeni arhipelag), zaživela že avgusta prihodnje leto. T. P.
