Nova princesa, nova noša

Po 15. avgustu so nekoč Spodnjo Savinjsko dolino preplavili obiralci hmelja in prinesli med kmete veselje, smeh in pesem. Največ jih je prihajalo iz okolice Ptuja, s Kozjanskega, z Dolenjske, iz Posavja in iz Zgornje Savinjske doline ter hrvaškega Zagorja. Več je bilo žensk kot moških. Čeprav so obiralci vstajali že ob zori, je bilo hmeljišče ves dan živahno in veselo.

Hmelj so obirali ročno, v parih, vsak s svoje strani hmeljevke, ki je bila položena na poseben lesen križ. Zadnja desetletja so ta vrvež zamenjali obiralni stroji, a spomin na nekdanje čase še živi. Skoraj 60 let ga ohranjajo s tradicionalno prireditvijo, ki se je začela v Preboldu, nato pa so jo prestavili v Braslovče. Letošnji, 59. dan slovenskih hmeljarjev je bil zaradi koronavirusa okrnjen, brez običajne povorke s prikazom starih hmeljarskih običajev. Na prireditvenem prostoru Plac je bila pod kozolcem le slavnostna seja Združenja hmeljarjev Slovenije. Na njej so za novo hmeljarsko princeso razglasili 24-letno Tejo Pustoslemšek iz Kaple, za novega starešino pa 52-letnega Milana Lesjaka iz Ojstriške vasi v občini Tabor.

Starešina, ki je prejel hmeljarskega mačka (s tem orodjem so privzdigovali drogove pri ročnem obiranju hmelja), je poudaril, da si bo prizadeval kolege zastopati častno povsod tam, kamor ga bodo povabili s princeso, ki je ob kronanju prejela hmeljarski škaf. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset je tudi vsem spodnjesavinjskim občinam in občini Šmartno ob Paki podelil hmeljarskega mačka. Predstavili so tudi hmeljarsko nošo, pri snovanju katere je sodelovala tudi nova princesa, po poklicu diplomirana tekstilna inženirka. »Ženska oprava vključuje belo bluzo z gumbi s kratkimi ali dolgimi rokavi, plisirano zeleno krilo poljubne dolžine ter rjavo ogrinjalo z našitkom hmeljske trte. Moška noša vključuje črne elegantne hlače, belo srajco z našitkom ali belo polo majico z našitkom ter brezrokavnik v dveh izvedbah – za mlajše ter starejše. V dizajnu so elementi zgodovine naše doline ter barve, ki ponazarjajo rodovitno zemljo ter hmelj, načrtujemo pa tudi otroške obleke, da bodo lahko slovensko hmeljarstvo zastopale celotne družine,« je povedala Teja Pustoslemšek.

Letos v Sloveniji prideluje hmelj 123 hmeljarjev na 1433 hektarjih, kar je 50 ha več kot lani, vendar bo letošnji pridelek po količini podpovprečen, je opozorila Irena Friškovec, svetovalka za hmeljarstvo: »Več hmeljišč je poškodovala toča, poleg tega je na območju občine Tabor, v Ormožu in Letušu veter na tla pometal 100.000 vodil z rastlinami hmelja. Zaradi namočenih tal se je tudi podrla žičnica v Moškanjcih v začetku avgusta.«