Novi afriški bojevniki in bojevnice
Mozambik postaja vojaška država. Letos se je na služenje vojaškega roka prijavilo že skoraj 150.000 ljudi, med njimi dve tretjini fantov in tretjina deklet. Služenje vojaškega roka je v tej afriški državi obvezno za vse državljane obeh spolov, stare med 18 in 35 leti. In to še ni vse: mozambiški parlament je novembra lani podaljšal služenje vojske z dveh na pet let. V državi so v ta namen odprli 1670 uradov, kjer se mladi lahko prijavijo v vojsko; 171 »uradov« je mobilnih. Vlada računa, da se bo do konca leta na služenje prijavilo nekaj čez 220.000 mladih.
Za številne mlade Mozambičane je služenje vojaškega roka dejansko zelo dobrodošlo, saj vidijo vojsko kot obliko zaposlitve. Poleg tega vedo, da brez opravljenega služenja ne bodo mogli študirati na državnih univerzah, saj je to pogoj za vpis, prav tako se brez let, preživetih v uniformi, ne bodo mogli zaposliti v državni upravi in podjetjih v lasti države. Izogibanje služenju vojske je kaznivo dejanje, podjetja, ki svojim zaposlenim preprečujejo, da bi odšli v vojsko, pa morajo plačati globo.
Krepitev oboroženih sil
Na ministrstvu za obrambo so se za podaljšanje obveznega vojaškega roka odločili predvsem zato, da bi v oboroženih silah zadržali več ljudi in razvili bolj profesionalno vojsko. Mozambiška vojska je bila v preteklosti precej oslabljena, tako da so za dušenje uporov islamističnih skrajnežev na severu države morali prositi za zunanjo vojaško pomoč. Vlada zdaj upa, da bo z okrepljeno vojsko sama, brez pomoči vojakov iz sosednjih držav, opravila z džihadisti v severni provinci Cabo Delgado.
Na severu Mozambika že več let divjajo nemiri.
Islamisti niso edina varnostna težava, s katero se ubada 34-milijonski Mozambik: probleme mu delajo tudi pirati, onesnaževanje morja, ribolov na črno in nezakonita trgovina z mamili in ljudmi. So pa nedvomno največja: v zadnjih šestih letih je bilo v spopadih v provinci Cabo Delgado ubitih najmanj 4000 ljudi, skoraj milijon prebivalcev pa je moralo zapustiti svoje domove. Poleg tega je vstaja ustavila razvoj projektov črpanja bogatih najdišč zemeljskega plina, ki so ga na severu našli pred dobrim desetletjem.
