Novi most bodo poimenovali po izumitelju Resslu
Izumitelj in gozdarski inženir Josef Ressel je po rodu Čeh, a ga imamo tudi Slovenci za svojega. Živel in delal je namreč tudi na Dolenjskem, v Kostanjevici na Krki in Šentjerneju, prav na reki Krki, med Dobravo in Kostanjevico, pri kraju Zameško, pa je preizkušal svoj največji izum – ladijski vijak, in sicer pri mostu v Mršeči vasi. Več kot 200 let je minilo od tedaj, ladijski vijak pa naj bi izdelal v samostanski kovačnici v Kartuziji Pleterje, kjer je bival med letoma 1817 in 1820. Patentiral ga je nekoliko kasneje, leta 1827, potem ko ga je z majhnim parnikom preizkusil tudi v Tržaškem zalivu.
V občini Šentjernej so ponosni na to, da je Ressel svoj izum preizkušal na Krki, tudi zato odločitev, da bo most, ki prečka Krko na območju, kjer je ladijski vijak preizkušal Ressel, poimenujejo Resslov most. Kipec ladijskega vijaka je bil na pobudo Kulturnega etnološkega društva Gallus Bartolomaeus nameščen že pred dobrim desetletjem na starem lesenem mostu, zagotovo pa bo kipec našel mesto tudi na novem.
Prav zaradi tega mostu, ki je bil nekdaj lesen, potem pa so ga usodno poškodovale narasle vode, je bilo prelitega veliko črnila. Tudi zato, ker so pred desetletjem namesto lesenega mostu, ki je bil razglašen celo za kulturni spomenik lokalnega pomena, začasno postavili viseči montažni most Slovenske vojske. A konec letošnjega leta bodo pontonski most vendarle odstranili, v kratkem pa bodo začeli postavljati novega. Ta ne bo lesen, kot je bil prejšnji, pač pa betonski.
Dileme, kakšen naj bo novi most
Leseni mostovi so pomembna stavbna dediščina, precej jih je prav na Krki, in to novih. A če so leseni mostovi cenejši in se zaradi naravnih materialov lepše zlijejo z naravo, zahtevajo pogostejše vzdrževanje. Tako se tisti, ki odločajo o delitvi občinskega denarja in načrtujejo razvoj občine, vse pogosteje odločajo, da dotrajane lesene mostove raje nadomestijo s trdnejšimi in trajnejšimi; betonskimi ali jeklenimi. Tako bo tudi v Mršeči vasi, podeželski vasici v občini Šentjernej.
Nekdanji leseni most, ki je ljudi na obeh bregovih Krke povezoval in združeval več desetletij, je usodno načel zob časa ob stoletnih poplavah septembra 2010, ko se je vanj zagozdilo podrto drevo in poškodovalo enega od 24 nosilnih stebrov, njegovo stanje so še poslabšale visoke vode v letih 2011 in 2012 ter naplavine, in ker po mnenju stroke leseni most ni bil več varen, so ga februarja 2014 zaprli. Tako so morali dobrega pol leta domačini iz Mršeče vasi, Čistega brega, Zameškega, Ostroga, Šentjakoba, Hrvaškega Broda in Čučje Mlake, če so hoteli na svoja polja čez Krko ali pa v bližnji Šentjernej, »okrog riti v žep« in samo z eno vožnjo namesto nekaj sto metrov narediti 10 kilometrov in več. Potem je na pomoč priskočila vojska z montažnim mostom.
Je pa v tistem času tedanji župan Franc Hudoklin že dal izdelati projekte za nov betonski most, zanje je občina namenila 150 tisoč evrov, a zanimivo, takrat je bil deležen precej nasprotovanj, da bi bil boljši leseni most, celo s strani tistih, ki so kasneje zagovarjali betonskega. Občina je med krajani šestih vasi naredila anketo, kakšen most bi raje. Od 392 volilnih upravičencev se jih je odzvalo le 117, njihovo sporočilo pa je bilo jasno: 90 jih je bilo za betonskega, 27 pa za lesenega.
Občina je hkrati že začela voditi projekt gradnje novega betonskega mostu, kar je razdvojilo krajane in občane, a tudi strokovno javnost. Zagovorniki ene ali druge variante so bili na dveh bregovih, saj se niso mogli zediniti, kaj je bolje: sodoben in trden betonski most ali leseni, ki ohranja kulturno dediščino in se lepše vklaplja v naravo. Večji delež domačinov je bil za betonski most, a so nasprotniki, ki so bili v manjšini, ustanovili Civilno iniciativo za ohranitev lesenega mostu. V naslednjih letih, v času županovanja Radka Luzarja, denarja za nov most ni bilo, nadomestni pa je moral še kar služiti svojemu namenu. No, lokalna oblast je predlagala, da bi vmesni čas, dokler ne bi bilo na razpolago dovolj denarja za betonski most, začasno postavili lesenega, a so se pojavile pobude, da bi ustanovili civilno iniciativo proti lesenemu mostu.
Strokovna javnost in krajani se niso mogli zediniti, kaj je bolje: sodoben in trden betonski most ali lesen.
Ko je župansko krmilo prevzel sedanji župan Jože Simončič, je bila celo ideja o jeklenem mostu brez podpornikov v reki Krki, kar se je izkazalo za zelo drago izvedbo, tak most bi stal dvakrat več od betonskega, zato so občinski svetniki sprejeli sklep, da bo most betonski. Narejen bo po projektih inženirskega biroja Ponting, d. o. o., ki ga vodita njegova ustanovitelja Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher. Njihova najbolj znana projekta sta most Peljašac in viadukt Črni kal, pred kratkim pa so v Novem mestu odprli tudi dve brvi, narejeni po njihovih idejah: Julijino brv in Brv Leona Štuklja.
Dobro leto za nov most
»Pogodba je podpisana z novomeškim CGP-jem, pogodbena vrednost naložbe je 2,274 milijona evrov. Most bo dolg 68 metrov, širok pa 10,4 metra. Po njem bo promet potekal dvosmerno, pločnik bo obojestranski, nosilnost mosta pa bo 60 ton. To bo sodoben most, ki bo zahteval relativno malo vzdrževanja, kasneje pa bomo uredili še povezovalno cesto. Nadomestni most bo v uporabi do konca leta, nato pa bomo dobrega pol leta brez mostu. V tem času pa bo novi most odprt,« je ob podpisu pogodbe dejal župan Simončič. Predsednik uprave gradbenega podjetja CGP iz Novega mesta Martin Gosenca je dodal, da je rok za dokončanje mostu od 15 do 16 mesecev, odvisno od soglasij ribičev in vodovarstvenikov.
