Ena od naših najbolj vsestranskih pevk poudarja, da posluša svoj glas in telo
Mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, občinstvo navdušuje z glasom, odrsko prezenco in tudi izjemno širokim repertoarjem. Z največjo lahkoto se namreč giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala.
Vrhunska umetnica ima vedno do najmanjše podrobnosti izpiljene odrske kreacije, ki se odlikujejo tudi po igralski plati. Letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada lahko poslušate v SNG Opera in balet Ljubljana.
Dobiva se ravno v Operi, njenem drugem domu, tik pred vajo za predstavo, ki bo zdaj krojila njene urnike. »Novo leto se je začelo delovno, v Operi imamo vaje vsak dan, tako da je pestro. Vsekakor pa uživam, kreativni proces mi vedno da energijo,« pove.
Decembra lani se nama ni uspelo ujeti, saj je imela polno zaseden urnik. »Ja, december je bil res poln vaj in koncertov, tako da sploh nisem čisto dojela in doživela prazničnega vzdušja. Je pa po navadi vedno tako, za glasbenike je ta mesec enostavno najbolj deloven.«
Dobila nov zagon
Ko se usedeva v njeni sobi, kjer se pripravlja na nastope, jo najprej povprašam, po čem si bo najbolj zapomnila lansko leto, in ko se nekoliko zamisli, mi razodene: »Predvsem po krasnih druženjih s kolegi, novih spoznanjih o sebi in po res lepih projektih in produkcijah, ki sem jih doživela.« Vsekakor bo letos njeno leto, saj bo kmalu dobila eno največjih priznanj, ki jih lahko prejme umetnik v Sloveniji – Prešernovo nagrado.
»Izjemno sem se je razveselila, res. To je poseben občutek, ko tudi stroka prepozna in pripozna tvoje delo, trud in ustvarjanje. Zdi se mi, da ko delaš in si osredotočen na to, da vse opraviš maksimalno dobro in kakovostno, se ne ukvarjaš toliko s tem, kdo bo to opazil, ampak ko pride tako priznanje, je človeku kar toplo pri srcu in dobiš nov zagon. Pa še odzivi ljudi so bili tako prekrasni, da sem bila prav ganjena.«
In kakšna je bila njena prva reakcija, ko je izvedela za nagrado? »Uf, sem kar malo poskočila,« odgovori z nasmehom. »To je res ena lepših novic, ki jih kot umetnik lahko dobiš, in bila sem zelo vesela,« pove s posebnim žarom v očeh in razkrije, kdo je prvi izvedel za to veselo novico. »Najprej sem povedala domačim in seveda profesorju, pa še dvema kolegoma. Vsi so bili ponosni in veseli, seveda.«
V obrazložitvi za Prešernovo nagrado so zapisali: »Njen vzpon na 'klasični' pevski Olimp je bil premišljen in zelo modro načrtovan, kar zadeva izbiro vlog.«
Ob tem jo vprašam, ali je bilo res vse skrbno načrtovano, pa tudi, ali vedno premisli, preden sprejme vlogo? »Absolutno! Za vlogo moram vedeti, ali jo lahko korektno in tehnično izvedem. Vedno grem v to samo, če vem, da glas to zmore. Ne želim prehitro v kakšne projekte, ki vokalno še niso zreli za izvedbo. Poslušam svoj glas in telo.«
Za vlogo moram vedeti, ali jo lahko korektno in tehnično izvedem.
V vlogi ujetnice
Nuška se je kalila in razvijala s številnimi vlogami, kot meteor pa je zažarela v naslovni vlogi Angeline iz Rossinijeve Pepelke, kot Bizetova Carmen, kot Lepotica v Glassovi Lepotici in zveri, kot naslovna junakinja v Čajkovskega operi Ivana Orleanska, kot Romeo v Bellinijevih Capuletih in Montegih ... »Trenutno pripravljamo novo premiero – J. P. Massenet, Werther –, potem gremo takoj v novo, baletno, kjer bomo peli v živo – A. Piazzola, Maria de Buenos Aires,« pove o dveh projektih.
V četrtek je bila premiera Wertherja, kjer je zablestela v glavni ženski vlogi Charlotte. »Že kar dolgo sem si jo želela poustvariti, tako da sem zelo vesela, da jo imamo na odru.« Libreto v ospredje postavlja ljubezensko zgodbo med mladim Wertherjem ter Charlotte, ki sta razpeta med željo po sreči in pričakovanji družbe, ki je mojstrsko ilustrirana tudi s časovno strukturo dela. »Glasba te opere je prečudovita, popolnoma jasno ilustrira karakterje in njihov notranji svet. Charlotte mi je zanimiva, ker je zelo ujeta v neko rutiniranost življenja, vse ji je nekako že določeno: skrbi za družino po smrti matere, ženin je izbran – miren in zanesljiv človek – in ona je to mirno sprejela. In nato se ji zgodi silovit vihar v podobi Wertherja, ko začuti, da je v življenju še nekaj več, nekaj silovitega, polnega, hrepenenjskega ... To jo preseneti, podre njen mir, pa vendar ostane ujetnica,« razloži, kako ona dojema zgodbo. »V smislu hrepenenja, silovitosti čustev, ki te lahko podrejo, je absolutno aktualna tudi v današnjem času. Bi se pa najbrž današnja Charlotte lahko odločila tudi drugače.«
Ljubezen je lepa
V nadaljevanju se pogovoriva o ljubezni med Wertherjem in Charlotte, ki se konča z njegovo smrtjo v njenem naročju, in ker imamo vsi radi srečne konce, me zanima, kako ona gleda na to, je romantična duša? »Absolutno sem romantik, skorajda nepopravljiv,« odgovori v smehu.
»Zgodba je tragična, realno gledano so njune reakcije skorajda preveč trenutne, v smislu, da ne pustita času, da bi jima morda bolj razjasnil perspektivo in ponudil še kakšno drugačno rešitev, ampak to sta pač taka lika – oba na neki način silovita in zazrta v svoje ideale in dolžnost.«
Njeno ljubezensko življenje ostaja neznanka po ločitvi in ravno zato me zanima, ali še verjame v ljubezen. »Oh, seveda. Ljubezen je lepa v vseh svojih pojavnih oblikah, tudi če vsake toliko boli.« Seveda me zanima, ali je samska ali znova zaljubljena, na kar iskreno odgovori: »Tu in tam se pojavijo metuljčki, a zaenkrat nič usodnega.«
Tu in tam se pojavijo metuljčki, a zaenkrat nič usodnega.
Vsekakor ji bo novo leto prineslo veliko lepega. »Na delovnem področju se veselim vseh premier in koncertov, na osebnem pa druženj in praznovanj, ki so že v koledarju.«
In kakšne so njene želje za leto 2024?
»Želim si predvsem zdravja zase in za svoje bližnje. Želim si novih izzivov, koncertov, nastopov in da bi lahko še naprej tako uživala na odru. No, pa tu in tam malce več spanja,« še pove v smehu.
Pred odhodom na vajo jo povprašam, kakšen nasvet ima ob novem letu za vse nas: »Bodimo empatični, poslušajmo drug drugega, objemimo ljudi, ki jih imamo radi. Naj bo iskrivo in srčno!«
