O grških besedah, 2. del

Kot smo že večkrat napisali, poznamo veliko grških besed, ki nas seveda spremljajo vsepovsod, in ne da bi se zavedali, je ta jezik vsak dan z nami.

V našem življenju je včasih tudi drama. Ta beseda je grškega izvora in izhaja iz glagola drao, ki pomeni delujem. Pomeni literarno delo v obliki dialogov. Lahko pa je tudi pretresljiv dogodek, sploh v naši lepi deželici poznamo veliko krvavih družinskih dram. Drama pa je tudi mesto v regiji Makedonija na severovzhodu Grčije, ime izvira iz besede hidrama, ki pomeni bogata z vodo.

Tragedija je marsikomu dobro poznana iz osnovno- in srednješolskih klopi pri slovenščini, saj je književna vrsta, ki opisuje tragično dogajanje. Je prav tako grškega izvora iz besed tragos, ki pomeni kozel, in aoide, ki pomeni pesem. Razvila se je v čast Dionizu, bogu veselja in vinske trte, iz kozlovskih pesmi. Pomeni pa tudi zelo žalosten dogodek ali hudo nesrečo.

Oligarhija izhaja iz starogrških besed oligoi (malo) in arhi (vlada) in je oblika vladavine, kjer je politična moč v rokah peščice ljudi. Običajno na podlagi sorodstvenih vezi oziroma tradicije, bogastva ali vojaške moči.

Tudi avtokracija je ena od današnjih oblik vladanja in prav tako prihaja iz grških besed autos, ki pomeni sam, edini, in kratos, ki pomeni moč. Gre za vladavino enega človeka, ki ima neomajno moč, rečemo ji tudi samodrštvo.

Propolis uporabljamo za boljšo imunost. Že v antiki so mu namenjali posebno pozornost. Ta beseda je tudi grškega izvora: polis pomeni mesto, pro pa pred, torej dobesedno obramba pred mestom. Čebele naj bi si v nekdanjih bivališčih zgradile steno iz propolisa pred vhodom v svoja gnezda.

Diaspora izhaja iz grške besede diaspeiro, ki pomeni posejati, razsejati. Pomeni pa narodno ali versko skupnost, ki leži raztresena na ozemlju druge države ali vere. Več narodov ima svojo diasporo, grška je med drugim tako v ZDA kot v Avstraliji.

Paradoks je sestavljen iz besed para, ki pomeni proti, in doksi s pomenom vera, mnenje, pričakovanje, misel. Verjetno smo se že vsi srečali s kakšnim paradoksom. Slovar slovenskega knjižnega jezika ga razlaga kot misel, trditev, ki temelji na neskladju s splošno veljavnim, priznanim: na primer ni mogel razumeti paradoksa, da je človeku prekratek čas lahko tudi predolg. Tudi v SSKJ2 najdemo vse te besede.

Grčija je vsepovsod!

Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si

Jasmina Zupanc, univ. dipl. slov.