O kozah, kozlih in mitologiji
V našem jeziku poznamo veliko frazemov, povezanih z živalmi, ki jim pripisujemo človeške lastnosti. O tem, zakaj so živalim v jeziku pripisane predvsem negativne človeške lastnosti, bi bilo bolj primerno razmišljati v katerem drugem kotičku. O ovcah smo že pisali, tokrat se bomo lotili koz pa tudi kozlov. Če pogledamo v SSKJ, je koza v slabšalnem pomenu opisana kot neumna, domišljava ženska (ona je prava, velika koza) ter označuje tudi psovko (koza neumna, koza kozasta). V frazeološkem slovarju je koza ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje.
Tudi če pogledamo pod kozel, najdemo v SSKJ slabšalni pomen neumen, neresen človek (kaj bi s tem kozlom, kozel neumni), opisuje pa tudi objestnega, pohotnega moškega (stari kozel ji ne da miru).
Vsi kdaj iščemo grešnega kozla oziroma nekoga, ki bi ga obdolžili krivde za napake. Vsak dan beremo ali slišimo, kako nekateri streljajo kozle ali ustrelijo kozla oziroma delajo velike neumnosti.
Frazem se navezuje na neki stari običaj strelskega ceha, po katerem je najslabši strelec kot tolažilno nagrado dobil kozla. Frazem postaviti kozla za vrtnarja temelji na predstavi, da se živalim glede na njihove lastnosti »zaupa« neprimerna opravila. Torej kozla se ne more postaviti za vrtnarja, ker bo pojedel vse rastline.
Če za nekoga rečemo, da smrdi kot kozel, pomeni, da zelo močno smrdi.
Ugnati koga v kozji rog pomeni, da premagaš nekoga ali si boljši od njega. Kadar šaljivo rečemo, da je človek zvit kot kozji rog, pomeni, da je zelo zvit. Če nekomu beremo kozje molitvice, pomeni, da ga oštevamo, če pa nekoga naučimo kozjih molitvic, ga naučimo s strogostjo, kaznimi prav ravnati. Frazem delno izhaja iz tega, ker se je koza nekoč imenovala mučilna naprava, na kateri so mučeni stokali.
Koza je bila v grški mitologiji Amalthea, ki je dojila vrhovnega boga Zevsa na Kreti. Tja ga je skrila njegova mama Rea, da ga ne bi požrl oče Kronos. Zevs je dal nato njenemu odlomljenemu rogu moč, da izpolni vse želje, in od takrat je Amalthejin rog sinonim za izobilje. Iz grške mitologije pa poznamo tudi satira, spremljevalca Dioniza, boga vina, plodnosti, obrednih norosti, veseljačenja, upodobljenega kot človeka s kozjimi nogami, kozjo brado in repom. Pan je bog divjine, gozda, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam. Pogosto ga povezujejo z rodovitnostjo in pomladnim letnim časom. Upodobljen je s kozjimi nogami in rogovi, je sin Hermesa in nimfe Penelope.
Včasih bi bilo bolje, da ne bi streljali preveč kozlov in tudi ustrelili ne nobenega.
Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si
Jasmina Zupanc, univ. dipl. slov.
