Oblačila poleti peremo pogosteje
Proti visokim temperaturam in močnim sončnim žarkom se ne borimo le s pokrivali in kremami za sončenje, pomembno je tudi, kaj oblečemo. Poleti, ko se precej bolj potimo kot v drugih letnih časih, je treba oblačilom, obutvi ter dodatkom nameniti tudi nekoliko več pozornosti in nege.
Ustrezna oblačila nam lahko življenje v vročini močno olajšajo ali naredijo vsaj znosno, najpomembnejše pravilo pa je, da izbiramo lahke materiale, ki dihajo, ohlapne kroje in svetle barve. Med najbolj primernimi materiali so naravni, denimo lan, bambus, tanke bombažne tkanine, tudi svila, a je ta zelo občutljiva in vsak madež dezodoranta ali sončne kreme bo na njej ostal za vedno.
Bombaža se pogosto drži slab sloves, saj vpija vlago, zato ga ne priporočajo tistim, ki živijo v vročih in vlažnih podnebjih, prav tako ni najboljša izbira za športne aktivnosti. Kadar se močno potimo, je namreč pomembno, da pot s kože tudi čim prej izhlapi, drugače se ne bomo počutili udobno, zato v teh primerih izberemo športna oblačila iz sintetičnih materialov, ki potu ne vpijajo. Tudi če veliko sedimo, je bolje kot čisti bombaž izbrati kombinacijo s poliestrom, saj se tovrstne tkanine precej manj mečkajo. Lanena oblačila so odlična izbira za poletje, ker so lanene tkanine tkane precej na rahlo, zato dihajo in se hitro posušijo, tudi če se v njih potimo.
Posebno pozornost je poleti treba nameniti izbiri nogavic, saj se v vročini stopala močno znojijo. Nogavice naj bodo iz naravnih materialov, običajno sta to bombaž ali bambus. Takšno tkanino koža veliko bolje prenaša, še posebno občutljiva in tista, nagnjena k alergijam.
Namesto detergenta kis
Dobra novica pa je, da je omenjene tkanine, razen svile, seveda, zelo enostavno prati, tudi trpežne in vzdržljive so. To je še kako pomembno, če se močno potimo, saj je treba v tem primeru oblačila prati po vsaki uporabi. Enako velja za športna oblačila iz umetnih materialov, na katerih se neprijeten vonj razvije še hitreje. Uporaba ali neuporaba dezodoranta pri tem ne igra nobene vloge, saj se bodo njegovi delci skupaj s potom oprijeli tkanine, se tam zasušili in postali vaba za bakterije, ki povzročajo neprijeten vonj, kar se lahko zgodi dobesedno čez noč.
Če so oblačila zgolj prepotena, a brez vidnih madežev, jih brez skrbi operemo na 30 stopinjah ali na pralnem stroju izberemo najkrajši program. Tudi močnih pralnih sredstev se ob pogostih pranjih raje izogibamo, saj bodo tako oblačila dlje ostala nepoškodovana, barve pa ne bodo tako hitro zbledele. Če želimo majico ali srajco le osvežiti, bo povsem dovolj, da namesto detergentov in mehčalcev v zanje namenjen predalček v pralnem stroju vlijemo pol skodelice kisa in oblačila operemo kot običajno. Kis namreč deluje kot razkužilo, za seboj pa ne pušča nikakršnega vonja.
Po vsaki uporabi v čevlje in športne copate nasujemo žlico sode bikarbone in pustimo čez noč, nato jo iz obuvala preprosto stresemo. Ker ima soda antibakterijske učinke, bo pregnala neprijeten vonj.
Pozabiti ne smemo niti na kape in klobuke, ne nazadnje se potimo tudi v glavo, notranji rob pa vsrka še vse drugo, kar smo nanesli na čelo. Športne kape s ščitniki lahko denimo operemo ne le v pralnem, ampak tudi v pomivalnem stroju, več previdnosti je potrebne pri čiščenju slamnikov.
Pri teh pazimo, da jih ne močimo preveč, saj jih bomo uničili. Ker se pot nabira le na notranjem robu, ki je običajno zaščiten s trakom iz tkanine, bo najbolj varno, da očistimo le tega. V mešanico blagega detergenta in vode pomočimo krpo iz mikrofibre, jo nekoliko ožamemo in z njo nežno zdrgnemo trak. Krpo speremo, potopimo v vodo in odstranimo detergent, ki ga je trak vpil, nato slamnik postavimo na zračno in senčno mesto, kjer se bo posušil.
Posebno nego moramo nameniti tudi kopalkam. Ker je raztegljivi material zelo občutljiv za kreme, olja, dezodorante, slano in klorirano vodo, jih je treba po vsaki uporabi sprati s čisto in hladno vodo, še bolje, da jih vanjo potopimo za približno 30 minut.