Moj kraj, moj raj: Od Michelinove zvezdice do slovenske tržnice

Uroš Štefelin je tisti dirigent loncev in pokrovk, ki se lahko pohvali, da je osvojil kulinarično olimpijsko kolajno – Michelinovo zvezdico, in to z oživljanjem pozabljenih slovenskih jedi. »Gre za njihovo posodabljanje, novo spoznavanje in predstavo njihovih življenjskih zgodb. Sebe in svojo deželo lahko predstavimo prek jedi, v njih so skrite lepote, naša tradicija in navade.« In njegova Radovljica? Gre lahko spoznavanje skozi želodec? Vsekakor gre za odkrivanje Linhartovega mesta v več hodih, morda celo z več obroki, kajti čeprav se zdi na daleč zaspano zasanjana, je Radovljica polna zanimivosti.

»Doma sem iz Lipnice, tri minute preč od Radovljice, kjer sem hodil v šolo, srednjo gostinsko, ki je danes v Radovljici, pa sem obiskoval na Bledu. Začetna leta mojega dela v turizmu so minila na Bledu, a me je vedno vleklo nazaj v svojo občino. Najprej sem bil v Podvinu, danes pa sem v starem mestnem jedru Radovljice skupaj z dolgoletno poslovno partnerico Marcelo Klofutar. Spoznala sva se na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled,« pove priznani kuharski chef in najprej povabi na zajtrk. Seveda v Hiši Linhart, ki od leta 2020 gosti hotel, restavracijo in kuharsko šolo pod taktirko Klofutarjeve in Štefelina.

Jutranji obed ni namenjen le gostom, vsakdo lahko odpre duri in sede za mizo, kjer bo postrežen, kot se za Radovljico spodobi. Med grižljaji izvemo, da je projekt Okusi Radovljice, ki povezuje okoliške kmete in gostince, ideja Štefelina in kuharskih kolegov. Naš tokratni turistični vodnik o kuharskih mojstrih v mestu govori kot o prijateljih, in ne konkurentih. »Veliko gostincev je projekt takoj sprejelo in s podporo Turizma Radovljica smo postavili na noge uspešno zgodbo.«

Nato nas pospremi do radovljiške cerkve sv. Petra iz 13. stoletja, izjemen je oltar iz črnega marmorja. Pred cerkev se je pred dvema letoma priselila tudi tržnica, ki je odprta vsako prvo soboto v mesecu in ponuja številne pridelke in izdelke lokalnih dobaviteljev ter starin, otrokom pa so na voljo raznovrstne delavnice. »Na tržnico smo vključili še gostince z izdelki, ki jih pripravijo poleg osnovne dejavnosti. Vabljeni so tudi iz drugih slovenskih krajev, če le ne ponujajo enakega kot že domači udeleženci tržnice.«

Mladostno staro jedro

In česa v chefovi v Radovljici ne smemo spregledati? »Tega je res veliko! Obisk čokoladnice na krožišču ob vstopu v staro mestno jedro, obisk lekarniškega in alkimističnega muzeja na koncu trga, absolutno je treba v čebelarski muzej v baročni graščini, posebej pa moram omeniti keramiko. V starem mestnem jedru Radovljice sta Magušarjeva hiša in Manufaktura, ki ponujata vpogled v lončarsko tradicijo in sodobno ustvarjanje lončarskih izdelkov. Poleg priznanega keramika Urbana Magušarja so pred nedavnim na vhodu v staro mestno jedro ponudili prostore še Biserni hiši, ki je delavnica in galerija uporabnikov varstveno-delovnega centra.«

Spomladanski vrhunec je festival čokolade.

Med sprehodom spoznamo, da je radovljiško mestno jedro kljub častitljivi starosti še kako živo, veliko se dogaja, predvsem pa se pozna, da je še vedno v rokah domačinov, ki so lastniki nepremičnin, podjetij, poslovnih prostorov. Skupnost je videti zelo povezana. »Res je,« potrdi Uroš Štefelin. »Radovljica je kot mesto urejeno in impresionira. Stavi na turistični utrip s povezovanjem vseh ponudnikov na trgu. Eden glavnih adutov so tudi zaposleni v lokalni turistični organizaciji, saj znajo živeti z mestom in dajo veliko na turistično in umetniško vsebino mesta. Če ne povedo sami domačini, povedo drugi, ki pridejo do mene. Življenje v Radovljici je varno, cela občina je nežna, redko se zgodi kaj zunaj okvirov.«

Gre torej za zaspano mesto med Karavankami in Jelovico? »Poleti Radovljica zagotovo ne drema, saj je kup prireditev, ki se s festivalom čokolade začnejo že spomladi, sledi festival piva, v parku organizirajo opero. Mesto je svoj značaj zgradilo na kulturnih temeljih. Nočnih lokalov ni, pa jih Radovljica niti ne potrebuje, ker je druge ponudbe dovolj. Za odvečno energijo je kup otroških igral, športnih površin, kopališče in avtokamp kar v mestu, kampa sta tudi v Kropi in na Šobcu, lokostrelski parkur je v Dragi in ga lahko kombinirate z obiskom gradu Kamen,« kar vre iz kuharskega mojstra.

Na prvem mestu

Pred ploščadjo nad Lancovim se zaustavimo ob pogledu proti Julijskim Alpam. »Okolica Radovljice je izjemno zanimiva, odkrivaš lahko Savo z raftingom, v Begunjah, prestolnici narodno-zabavne glasbe, je muzej Avsenik, nedaleč stran še Alpski smučarski muzej v Elanu, izjemno lepo je pokukati v kovaško Kropo, vsa Jelovica je prijetna za kolesarjenje in pohodništvo, greš s kolesom na izlet tudi na Dobrčo ali čez planine pod Roblekom v Karavanke in potem prideš v Radovljico na počitek. Samo v občini Radovljica je urejenih osem krožnih kolesarskih poti, izhodišč iz Radovljice je veliko, kulinarika je na visoki ravni. Za preživetje prostega časa je Radovljica top izbira: peš, s kolesom, z avtobusom – postaja je sredi mesta –, v sosednjih Lescah je mednarodna železniška postaja, zraven so parkirani Hop-in avtobusi, ki vozijo proti Bledu in Bohinju.«

Odlično izhodišče za potepanja po čudoviti okolici

Za konec, ki naj velja kot osebno povabilo chefa Štefelina: na tekmovanju Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna je Radovljica lani osvojila prvo mesto v kategoriji slovenskih turističnih krajev, na drugem mestu je bil sosednji Bled, na tretjem Izola. Strokovno žirijo je Radovljica navdušila z optimizacijo lokalne ponudbe in organizacijo prireditvenih prostorov v mestnem jedru. Če vas pot zanese na Gorenjsko, v najslajše mesto daleč naokoli, pa ne pozabite pozdraviti našega mojstra kulinarike Uroša Štefelina, ki bi bil z znanjem in predanostjo ideji turizma prav lahko tudi izvrsten turistični organizator in vodnik.

RADOVLJICA – Obiščite jo z vlakom!

Radovljica je odlična destinacija za vse, ki radi potujejo z vlakom, saj se železniška postaja nahaja tik pod čudovitim starim mestnim jedrom. Le kratek sprehod je do Linhartovega trga, na katerem najdete številne zanimivosti in se predate kulinaričnim užitkom. Ljubitelji pohodov v naravo se lahko z železniške postaje podate na tematsko Pot ob Savi in Naravoslovno učno pot Pusti grad, trasa daljinske poti Juliana Trail pa vas vodi na Bled. Tudi kolesarji lahko za prihod izkoristite vlak, saj so nekateri vlaki opremljeni s posebnim prostorom za prevoz koles. Z železniške postaje se podajte na cestno-kolesarski krog po Gorenjski ali pa odkrijte katero od osmih različno zahtevnih turno-kolesarskih poti. Trase tematskih pohodnih ter turno-kolesarskih poti najdete na www.radolca.si.