Od navadne reklame do simbola filmske meke
V eni od najbolj znanih mestnih četrti na svetu, v znamenitem Hollywoodu, ki je že pred mnogimi desetletji postal sestavni del metropolitanskega območja Los Angelesa, se pripravljajo na nadvse zanimivo obletnico. Decembra prihodnje leto bodo praznovali 100 let, odkar se je na hribu Mount Lee, ki se razteza na severnih obronkih filmskega mesta, pojavil napis Hollywood in sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih simbolov. Da bo svojo stoletnico doživel tako, kot se za takšna častitljiva leta spodobi, ga bodo obnovili, da bo ob praznovanju zasijal v novi preobleki. Predvsem ga bodo na novo prepleskali in obnovili nosilno konstrukcijo.
Pred 10 leti, ob 90-letnici, je znano ameriško trgovsko podjetje z barvami Sherwin-Williams napis Hollywood najprej temeljito očistilo in potem prebarvalo s kar 965 litri posebne akrilne lateks barve (visoko sijoča bela); tako naj bi se zelo povečala vidljivost napisa. Koliko je nameravajo porabiti za tokratno obnovo, še ni znano, zagotovo pa ob 100. obletnici najbrž ne bodo preveč varčevali.
Sprva je imel vzdrževalca
Napis Hollywood, ki ga zdaj hočejo, poleg znanega pločnika slavnih in kitajskega gledališča, videti množice obiskovalcev filmskega mesta in Los Angelesa, je danes drugačen, kot je bil pred stoletjem. Leta 1923 so Eli Clark, Moses Sherman, lastnik Los Angeles Timesa Harry Chandler, Tracy Shoults in Sidney Woodroof ustanovili nepremičninsko podjetje, ki je prodajalo parcele in hiše v gričevnatem svetu na južnih pobočjih hriba Mount Lee, ki se je takrat še uradno imenoval Mt. Hollywood. Da bi za njihov nepremičninski posel izvedelo čim več ljudi iz hitro rastočega Los Angelesa in bližnjih Pasadene, Hollywooda, Santa Monice ter drugih, so se odločili, da bodo tik pod vrhom najvišjega hriba postavili reklamni napis. Tako so za 21.000 dolarjev (zdaj bi to zneslo kakšnih 330.000 evrov) postavili napis Hollywoodland. Konstrukcijo iz lesa in kartona ter ojačano z žico so nosili telegrafski drogovi, ponoči pa se je na črkah, takrat visokih 15 metrov in širokih 9 metrov, prižgalo več kot 40.000 žarnic. Zaposlili so celo vzdrževalca napisa, ime mu je bilo Albert Kothe, in možakar je praviloma skrbel za menjavo pregorelih žarnic.
Sprva so načrtovali, da bi napis stal le 18 mesecev, kolikor je trajala prodaja nepremičnin v Hollywoodlandu, ki je sčasoma postal ena od prestižnih mestnih četrti v Hollywoodu in Los Angelesu, a ker ga ni nihče odstranil, je počasi propadal. V začetku 40. let prejšnjega stoletja je tonil v pozabo, lesene črke so začele trohneti, začetno črko H so leta 1940 po poročanju Los Angeles Timesa uničili vandali, nekatere so same popadale z ogrodja, nekaj jih je izginilo, veliko večino žarnic so pokradli. Napis Hollywoodland bi šel v pozabo, če se ne bi leta 1949 možje, zbrani okoli trgovinske zbornice mesta Hollywood, zavzeli, da ga obnovijo, a brez končnice land, da bi odtlej predstavljal mesto in ne zgolj nepremičninskega projekta. A tudi ta napis je po prenovi začel propadati.
Šele konec 70. let se je hollywoodska trgovinska zbornica odločila, da napis nad mestom potrebuje popolno obnovo. Projekt postavitve novega je stal 250.000 dolarjev (zdaj bi to bilo vredno več kot 1,1 milijona evrov). Poslovnežem je na pomoč priskočil lastnik revije Playboy Hugh Hefner, ki je v svoji zloglasni Playboyevi vili leta 1978 organiziral dražbo za črke starega napisa Hollywood. Izhodiščna cena za eno je bila 27.700 dolarjev, rocker Alice Cooper je denimo kupil O, pevec Andy Williams je postal lastnik W, country glasbenik Gene Autry pa je kupil L. Hugh Hefner se je odločil, da bo za Y plačal skoraj 30.000 dolarjev. S pomočjo izkupička so nato postavili napis, ki ga lahko obiskovalci Los Angelesa vidijo še danes. Črke so zdaj visoke 13,7 metra, napis pa je dolg 106,7 metra. Napis iz jeklenih plošč je pričvrščen na železni konstrukciji in je zato tudi veliko bolj obstojen od predhodnikov. Prav tako pa je potreben obnove. In ta se za 100. obletnico vsekakor spodobi.
V smrt s črke H
Legendarni napis privablja ljudi ob najrazličnejših priložnostih. Da je končala svojo klavrno igralsko kariero in tudi življenje, ga je uporabila igralka Peg Entwistle. Najverjetneje zaradi neuspeha v Hollywoodu se je septembra leta 1932 povzpela na črko H ter se vrgla v smrt. Napis pa je bil tudi kraj, kjer so posneli veliko prizorov za filme. Prvega januarja 1976 so aktivisti s spremembo napisa v Hollyweed (sveti poganjki ali sveta semena) želeli proslaviti začetek veljavnosti zakona v Kaliforniji, ki je pomenil konec kriminalizacije uporabe marihuane, isti napis pa se je pojavil tudi leta 2016, ko so v Kaliforniji legalizirali uporabo marihuane za osebno rabo. Med mnogimi zanimivimi nelegalnimi spremembami napisa je tudi Hollyboob oziroma »sveti joški«, ki jih je vplivnica družabnih omrežij iz Kalifornije Julia Rose naredila, da bi opozorila na nujnost boja proti raku na prsih. Šest ameriških mornarjev pa je decembra 1983 pred tradicionalno tekmo v ameriškem nogometu med reprezentancama vojaške mornarice in kopenske vojske napis prekrilo z navijaškim Go Navy (Naprej, mornarica). Podobnih akcij je bilo več kot ducat, približno toliko kot uradnih, ko so napis prekrili in osvetlili za nekatere uradne ali slovesne dogodke, denimo za začetek olimpijskih iger v Los Angelesu leta 1984 ali pa za novo leto ob prelomu tisočletja.
Dostop do napisa je sicer ves čas omejen, še zlasti v zadnjih nekaj desetletjih, ko je gibanje v neposredni ograjeni okolici prepovedano in je po sklepu mestnih oblasti Los Angelesa pod neposrednim nadzorom mestne policije.
Hollywood je nastal v 19. stoletju, in sicer na ozemlju ranča Harveyja H. Wilcoxa severozahodno od tedaj še mesteca Los Angeles. Leta 1887 je Wilcoxova žena Daeida spoznala gospo s Floride, ki je prišla na obisk v Kalifornijo in je svojo hišo na Floridi zaradi lepote in udobja imenovala Hollywood. Daeidi Wilcox je to ime tako priraslo k srcu, da je tudi ozemlje svojega ranča in manjšega naselja, ki je takrat začelo nastajati na obrobju posestva, poimenovala Hollywood. Zaradi ugodnega podnebja in drugih razmer se je v prvih letih 20. stoletja tam začela razvijati filmska industrija, nepremičninski mogotec H. J. Whitley pa je iz Hollywooda potem kmalu naredil naselje za premožnejše ljudi. Leta 1903 je postal občina, 1910. pa se je kot sestavni del pridružil nastajajočemu megapolisu Los Angeles.
