Odkrijemo jo lahko le z denzitometrijo
Za osteoporozo sta značilni nizka mineralna gostota in porušena mikroarhitektura kosti. Kosti, ki so bile nekoč močne, postanejo krhke, lomljive in nagnjene k zlomom. Bolniki si namreč zlomijo kosti že pri manjših padcih s stojne višine, največkrat jo skupijo zapestje, vretenca in kolk ter nadlaht.
Tiha ubijalka
»Osteoporoza spada med kronične nenalezljive bolezni, s katerimi se zaradi staranja prebivalstva srečujemo vedno pogosteje,« pojasnjuje Karmen Pahor, dr. med., spec. splošne medicine, iz Gaia Med, d. o. o. »Te bolezni poleg velike obremenitve zdravstvenega sistema povzročajo tudi vedno večje javno finančno breme. Kronične bolezni imajo skupne dejavnike tveganja. Na nekatere ne moremo vplivati – npr. na starost, spol, menopavzalni status, genetsko predispozicijo, drugi dejavniki tveganja so preprečljivi in povezani z našim življenjskim slogom, to so telesna neaktivnost, kajenje, debelost, pretirano uživanje alkohola, pomanjkanje vitamina D, pospešeno vnetje in druge. Te bolezni imenujemo tudi tihe ubijalke, saj do pojava zapletov, pri osteoporozi so to zlomi, ne povzročajo težav, vendar so na srečo večinoma tudi preprečljive.« Če osteoporoze torej ne iščemo aktivno, bolezni ne bomo zaznali do prvih posledic. »Odkrijemo jo lahko le s pravočasno denzitometrijo – to je standardno rentgensko metodo za meritev mineralne kostne gostote, na podlagi katere lahko ocenimo tveganje za zlom in potrebo po zdravljenju, z njo pa tudi ocenjujemo učinkovitost zdravljenja,« nadaljuje sogovornica. »Po slovenskih Smernicah za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze lahko tveganje za zlom ocenimo tudi s pomočjo FRAX, računalniškega algoritma, ki je prosto dostopen na medmrežju in upošteva neodvisne dejavnike tveganja za zlom, kot so starost, predhodni osteoporozni zlomi, zlomi pri starših, nizka telesna teža, kajenje, pretirano uživanje alkohola, zdravljenje s kortikosteroidi, revmatske bolezni, druge bolezni, ki povzročajo osteoporozo, zgodnjo menopavzo in mineralno kostno gostoto. V naši državi zdravimo bolnike z visokim tveganjem za osteoporozni zlom, torej bolnike po osteoporoznem zlomu vretenca ali kolka, bolnike, ki imajo desetletno absolutno tveganje za vse osteoporozne zlome po FRAX nad 20 odstotkov ali za zlom kolka nad 5 odstotkov, ter visoko ogrožene bolnike glede na tabele, ločene po starosti in spolu in izvidu meritve mineralne kostne gostote.«
Nanjo vplivajo številne bolezni in zdravila
Med bolezni in stanja, ki so povezani z osteoporozo in povečujejo tveganje za osteoporozne zlome, spadajo sladkorna bolezen tipov 1 in 2, kronične bolezni pljuč, ledvic, jeter in vse bolezni prebavil, ki vplivajo na slabšo absorbcijo kalcija iz črevesja, pa tudi pretirana aktivnost ščitnice in obščitničnih žlez ter revmatske bolezni, prezgodnja menopavza (pred 45. letom) in pomanjkanje moških spolnih hormonov ter še številne druge bolezni, tudi depresija, demenca in visoke vrednosti oksidiranih maščob v krvi. V zadnjem času je tudi vedno več bolnic in bolnikov, ki prejemajo zdravila, ki povzročajo osteoporozo, kot so glukokortikoidi, zdravila za zdravljenje raka dojk in raka prostate, opozarja Pahorjeva in pristavlja, da ogrožene bolnike iščejo tudi s presejanjem v referenčnih ambulantah družinske medicine: »Zlomi zapestja se običajno pojavljajo med 50. in 60. letom, zlomi vretenc med 60. in 70. letom, povprečna starost pri zlomu kolka je 79 let. Do konca življenja doživi osteoporozni zlom ena od treh žensk in eden od petih moških po 50. letu. Osteoporozni zlom se v svetu zgodi vsake tri sekunde, ocenjuje se, da je trenutno na svetu več kot 200 milijonov bolnikov, v Sloveniji pa več kot 100.000 bolnic in prek 25.000 bolnikov. Vsako leto ugotovimo približno 16.000 zlomov. Bolniki, ki so že utrpeli osteoporozni zlom, so zelo ogroženi za vnovične zlome, saj so ti pogostejši v prvih dveh letih po zlomu.«
Nujna kalcij in vitamin D
Osnovni cilj zdravljenja je torej preprečevanje zlomov, pri tem pa imamo na srečo na razpolago učinkovita in varna sodobna zdravila, ki tveganje zmanjšajo tudi za več kot polovico. »Zdravila zavrejo razgradnjo kosti in s tem zmanjšajo izgubo kostne mase, nekatera tudi spodbujajo nastanek nove kostnine. Na voljo so v obliki tablet in podkožnih injekcij. Zdravljenje bo lahko uspešno, če poleg specifičnih zdravil zagotovimo tudi redno telesno aktivnost, zadosten dnevni vnos kalcija in vitamina D. Bolnikom, ki so v zadnjih 12 mesecih doživeli osteoporozni zlom vretenca, priporočamo predvsem zdravila, ki kost gradijo, zdravljenje pa nadaljujemo s tistimi, ki preprečujejo razgradnjo kosti. Zelo pomembno je tudi preprečevanje padcev, ki vključuje prilagoditev domačega okolja v smislu vgradnje dodatnih varovalnih držal, zlasti v kopalnici in na stopnicah, odstranitev vseh ovir na tleh vključno s preprogami, prilagojeno varno obutev, dobro osvetlitev, zagotovitev dobrega vida in sluha ter prilagoditev zdravljenja z zdravili, ki povečajo tveganje za padce, kot so uspavala in pomirjevala.«
Redna telesna vadba, s katero krepimo kosti in mišice ter zmanjšujemo tveganje za padce, je izjemnega pomena, najučinkovitejše pa so vaje, pri katerih izkoriščamo težnost, zato plavanje, denimo, ni najboljša izbira, še sklene Pahorjeva: »Priporočljive so hoja in vaje proti uporu s pomočjo uteži in elastičnih trakov. Vadba mora biti zmerna, pretiravanje s previsoko intenzivnostjo ali prevelika pogostnost vadbe deluje stresno na organizem. Dobro je, da je prilagojena posamezniku, zato je priporočljiv posvet s fizioterapevtom. Vsebovati mora vaje za krepitev moči, vzdržljivosti, gibljivosti, koordinacije, ravnotežja in sprostitve. Izogibati se je treba športom z večjo nevarnostjo za padec ali z nenadnimi, sunkovitimi gibi ali upogibi trupa. Pomembna je tudi prehrana, ki mora vsebovati dovolj beljakovin, priporoča se gram beljakovin na kilogram telesne teže na dan.«
»Osteoporozo imenujemo tudi pediatrična bolezen z geriatričnimi posledicami – do 30. leta si namreč izgradimo največjo kostno maso, ki nato začne upadati, še zlasti pospešeno pri ženskah po menopavzi,« pojasnjuje sogovornica. »Zato je v tem obdobju zelo pomembno, da si z zdravim življenjem, primerno telesno aktivnostjo, uživanjem hrane z dovolj kalcija in dodatki vitamina D izgradimo kar najkakovostnejše kosti. Vse to priporočamo tudi ženskam po menopavzi in vsem osteoporoznim bolnikom. Zdravljenje bo lahko uspešno, če poleg specifičnih zdravil zagotovimo tudi redno telesno aktivnost, zadosten vnos kalcija in vitamina D. Kalcij v naši prehrani zagotavljajo zlasti mleko in mlečni izdelki ter s kalcijem obogatena živila, nekaj ga je tudi v nekateri zelenjavi, jajcih, žitih, oreščkih, mandeljnih in črnem sezamu ter sardinah ali sardonih, če jih uživamo s kostjo. Vitamin D zaužijemo s prehrano, zlasti z mastnimi ribami, kot je losos, pa tudi z ribjim oljem ali jajci. Pod vplivom sončnih žarkov nastaja tudi v naši koži, vendar le od aprila do septembra. Zadostuje 15 minut sončenja obraza in zgornjih okončin brez uporabe zaščitnih sredstev. Zaradi škodljivih posledic sončnih žarkov in dokazanega pomanjkanja vitamina D v slovenski populaciji pa priporočamo celoletno nadomeščanje vitamina D s pripravki, ki jih dobimo v lekarnah,« meni Karmen Pahor, dr. med., spec. splošne medicine.
