SLOVENCI V SENCI
Odločna Slovenka na dvoru jugoslovanske kraljice
Pa naj še kdo reče, da so feministke od včeraj. Samostojna gospa ni bila prav nič v senci svojega uspešnega moža.
Odpri galerijo
Gospa Tavčar v narodni noši
Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Franja Tavčar je bila nedvomno samostojna, uspešna, ambiciozna ženska, ki je še kako dopolnjevala svojega uspešnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja.
Franja Košenina se je rodila leta 1868 v uspešni in ugledni ljubljanski meščanski družini. V Ljubljani je obiskovala nemško meščansko uršulinsko šolo, zato se je v kulturnem in družabnem življenju znašla kot riba v vodi. Že med šolanjem je začela sodelovati pri slovenskih kulturno-prosvetnih prireditvah, kjer je spoznala tudi znanega pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Po končanem šolanju se je leta 1887 z njim poročila in v zakonu so se jima rodili štirje otroci.
Ob veljaku liberalne usmeritve je mlada ženska ugotovila, da se tudi sama odlično znajde v politiki. Postala je ena najvplivnejših žensk v Narodni napredni stranki, nato pa v slovenski politiki nasploh. Ob prelomu stoletja je postala predsednica prve mestne ženske podružnice Družbe svetega Cirila in Metoda, leta 1901 je bila soustanoviteljica Splošnega slovenskega ženskega društva, katerega predsednica je bila dolga leta. Ob koncu prve svetovne vojne je prevzela vodilno vlogo pri spodbujanju žensk za aktivno udeležbo v družabnem in političnem življenju.
Leta 1923 je ovdovela, a to ni ustavilo njenega vzpona. Že davno ni več potrebovala moške zaščitniške roke. V Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov sta njena moč in vpliv le še narasla. Leta 1925 je postala dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karadžordžević. Nenavadno, kajti starejša gospa šestdesetih let je postala spremljevalka najprej nemški princesi, nato ženi Aleksandra I., jugoslovanskega kralja. Leta 1928 je postala častna meščanka Ljubljane in članica številnih narodnih, kulturnih in dobrodelnih društev. Poslovila se je leta 1938 in je pokopana v družinski grobnici Tavčarjevih na Visokem, kjer je bilo zbirališče meščanskih krogov.
Franja in Ivan Tavčar
Franja Košenina se je rodila leta 1868 v uspešni in ugledni ljubljanski meščanski družini. V Ljubljani je obiskovala nemško meščansko uršulinsko šolo, zato se je v kulturnem in družabnem življenju znašla kot riba v vodi. Že med šolanjem je začela sodelovati pri slovenskih kulturno-prosvetnih prireditvah, kjer je spoznala tudi znanega pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Po končanem šolanju se je leta 1887 z njim poročila in v zakonu so se jima rodili štirje otroci.
Ob veljaku liberalne usmeritve je mlada ženska ugotovila, da se tudi sama odlično znajde v politiki. Postala je ena najvplivnejših žensk v Narodni napredni stranki, nato pa v slovenski politiki nasploh. Ob prelomu stoletja je postala predsednica prve mestne ženske podružnice Družbe svetega Cirila in Metoda, leta 1901 je bila soustanoviteljica Splošnega slovenskega ženskega društva, katerega predsednica je bila dolga leta. Ob koncu prve svetovne vojne je prevzela vodilno vlogo pri spodbujanju žensk za aktivno udeležbo v družabnem in političnem življenju.
Leta 1923 je ovdovela, a v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov sta njena moč in vpliv le še narasla.
Leta 1923 je ovdovela, a to ni ustavilo njenega vzpona. Že davno ni več potrebovala moške zaščitniške roke. V Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov sta njena moč in vpliv le še narasla. Leta 1925 je postala dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karadžordžević. Nenavadno, kajti starejša gospa šestdesetih let je postala spremljevalka najprej nemški princesi, nato ženi Aleksandra I., jugoslovanskega kralja. Leta 1928 je postala častna meščanka Ljubljane in članica številnih narodnih, kulturnih in dobrodelnih društev. Poslovila se je leta 1938 in je pokopana v družinski grobnici Tavčarjevih na Visokem, kjer je bilo zbirališče meščanskih krogov.
