Odpoklicana hrana – kako nevarna je?

Najmanj 150 različnih živil iz več skupin se je v zadnjih tednih znašlo na seznamu odpoklica izdelkov zaradi prisotnosti etilenoksida v aditivu za živila E410. Etilenoksid, nam razložijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je v končnih živilskih izdelkih prisoten v zelo majhnih količinah in ocenjeno je, da predstavlja nizko zaskrbljenost za zdravje ljudi. »Ker pa je genotoksična rakotvorna snov, je treba kar najbolj zmanjšati izpostavljenost. Vsi odpoklici in umiki živil so zato namenjeni največji zaščiti zdravja potrošnikov. Ni verjetno, da bi kdor koli razvil klinične znake zastrupitve z etilenoksidom prek hrane,« vendarle pomirjajo na NIJZ.

Slovenci, ki nekako živimo v prepričanju, da je hrana, ki jo kupujemo v trgovinah, še posebno če je slovenskega izvora, varna oziroma neoporečna, so bili zaradi tako množičnega odpoklica živil negativno presenečeni.

S polic so morali umakniti sladolede več blagovnih znamk, jogurte, kefirje in skute ter nekaj bioizdelkov, za katere kupec verjame, da so res najbolj zdravi. ​Da ne gre za nedolžno stvar, priča že dejstvo, da v Evropski uniji uporaba etilenoksida pri pridelavi hrane ni dovoljena ne glede na način pridelave (ekološko/konvecionalno).



»Največja vrednost ostanka etilenoksida je v EU zakonsko postavljena na 0,05 mg/kg živila in je to meja za ukrepanje glede varnosti živil,« dodaja NIJZ. Na naše vprašanje, kaj naj potrošniki storijo oziroma na kaj naj bodo najbolj pozorni, pa NIJZ odgovarja, naj spremljajo obvestila pri trgovcih in na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVS) ali Zveze potrošnikov Slovenije.

S trgovskih polic so med drugim morali umakniti tudi izdelke ajdovskega proizvajalca sladoledov Leone, družbe Incom, ki je sicer že v začetku avgusta na svoji spletni strani objavila analizo tveganja o etilenoksidu, v kateri opisuje, kako je podjetje ravnalo od prejema prvih informacij, povezanih s problematiko. V zaključkih analize navajajo, da sladoled vsebuje manj kot 0,01 miligrama etilenoksida na kilogram in da sladica predstavlja zanemarljivo tveganje v primerjavi z izpostavljenostjo etilenoksidu iz drugih virov. V podjetju so še zagotovili, da ves čas delujejo v skladu z zakonodajo in varovanjem zdravja potrošnikov ter da so takoj po prejetju prvih informacij o tveganju ustrezno ravnali. Omenjeno analizo tveganj so na UVHVVS komentirali z besedami, da ne gre za običajno toksikološko oceno tveganja, ampak za analizo, kot se običajno izvede v sklopu notranjega nadzora za analizo dejavnikov tveganja. Podjetje pa da se sklicuje na oceno tveganja, izvedeno izključno za sladolede. Uprava sicer v ajdovskem podjetju vodi inšpekcijski postopek za preverjanje sledljivosti in identifikacije izdelkov, v katere bi lahko bil dodan neskladni aditiv. Ukrepi bodo sledili ugotovitvam pregleda, so še navedli na upravi.
 

Ladje iz Indije

Na Inštitutu za nutricionistiko​ so, da bi potrošniki dobili boljši vpogled v obseg problema z aditivom E410 (gumi rožičevca), onesnaženim​ z etilenoksidom, izvedli posebno raziskavo. »Zajeli smo več kot 28.000 različnih živil, ki so se tržila na območju Slovenije leta 2020. Pregled je pokazal, da se gumi rožičevca uporablja v dobrih treh odstotkih izdelkov na našem tržišču. Najpogosteje je bil dodan v sladolede. Našli smo ga v kar 80 odstotkih vseh sladoledov. Sledijo različne zmesi piva in brezalkoholnih pijač ter radlerji in različni rastlinski nadomestki smetane, jogurtov, sira in mleka,« so na spletni strani omenjenega inštituta povzeli izjavo prof. dr. Igorja Pravsta.



In kako je sploh mogoče, da se ta strupena prepovedana snov znajde v živilih, po katerih potrošniki zelo radi segajo? Na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si razložijo, da, četudi se etilenoksid v EU pri pridelavi hrane ne sme uporabljati, je do neke meje dovoljen v nekaterih tretjih državah. Tam pa evropski proizvajalci lahko nabavljajo svoje surovine: »Proizvajalci so uporabljali aditiv, za katerega niso vedeli, da je onesnažen z etilenoksidom. Uporabili so dovoljeni aditiv za živila, ki je ustrezal zahtevanim specifikacijam, vendar se je prisotnost problematične snovi v tem primeru odkrila šele naknadno. To se ne dogaja pogosto, lahko pa do tega pride. Evropska komisija je ustrezno odreagirala in dobro poskrbela, da je tveganje zmanjšala«. Prva informacija o prisotnosti etilenoksida v aditivu E410 je iz junija letos, ugotovil jo je španski proizvajalec sladoledov v sklopu notranje kontrole.

Marjana Peterman, univ. dipl. inž. živilske tehnologije in strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije, poudarja, da še ne vedo natančno, kje se je kontaminacija aditiva začela, od kod so prišli rožiči; aditiv E410 se namreč pridobi z mletjem semenk rožičevca v moko, pri čemer je, kot razloži Petermanova, kalček odstranjen.

»Kot primer poglejmo semenke sezama, katerih odpoklic se je začel septembra lani, a ker je šlo za seme, se je hitro ugotovilo, da je v EU prišel z več ladjami iz Indije. Ker je v EU uporaba pesticida/biocida etilenoksida prepovedana, je že odkrivanje morebitne okuženosti kot iskanje igle v senu,« pojasni sogovornica. Doda še, da je aditiv E410 odlično gostilo in stabilizator ter delno tudi emulgator, kar pomeni, da je njegova uporaba vsestranska in za različne skupine živil. Tudi pri pekovskih in mesnih izdelkih ter celo začimbah. »Ker je le mehansko pridobljen iz zrna/semena rožičevca, je dovoljen aditiv tudi v ekoloških certificiranih sestavljenih živilih,« doda Petermanova. Na vprašanje, koliko izdelkov bi lahko bilo še odpoklicanih, pa je odgovorila, da je to težko oceniti. »Odpoklic končnega izdelka s trgovskih polic ne pomeni še, da je s tem postopek umika s trga končan, kajti vsi dobavitelji sestavin in surovin morajo izvesti preglede in analize ter primerno ravnati in obveščati nadzorne organe, in šele ko pridemo do konca prehranske verige, lahko naredimo takšne zaključke.«