Ljubezen odpravlja bolečino in izboljšuje spanec
Ljubezen občutimo vsi, redkokdo pa se ukvarja z znanstvenim ozadjem tega zapletenega, intenzivnega in neizogibnega pojava, ki je, tako pravi zgodovina, zanetil tudi kakšno vojno. Vas je ob včerajšnjem valentinovem kdo obnorel? Če je odgovor pritrdilen, morda razlago najdete v naslednjih vrsticah.
Raziskav, ki prečesavajo področje ljubezni, zadnja leta kar mrgoli, nedavno so tako strokovnjaki z Univerze v Canberri in Univerze v Južni Avstraliji proučevali zaljubljene odzive in vedenje v romantični zvezi 1556 mladih odraslih. Ugotovili so, da se v stanju zaljubljenosti pri posamezniku sproži vedenjski aktivacijski sistem, zaradi katerega je oseba poželenja v središču pozornosti in zasenči tudi najpomembnejša področja življenja zaljubljenega. To ne velja le takrat, ko nam izbranec ali izbranka vrača čustva, ampak tudi takrat, ko nas zavrača ali z nami celo grdo ravna. Na vedenjski vzorec vplivajo živčni prenašalci z oksitocinom na čelu, pojasnjujejo. Hormon ljubezni, kot mu mnogi pravijo, preplavi naš krvni obtok, ko smo v stiku z oboževano osebo ali zgolj razmišljamo o njej, in nam pričara občutja sreče in zadovoljstva. Ta pa se še okrepijo, ko se sprosti dopamin, hormon dobrega počutja, in se pridruži oksitocinu, zato se je v stanju zaljubljenosti izredno težko zbrati in osredotočiti na dogajanje v okolici.
Bližina pomirja
Ljubezen občutno vpliva na spanje. Bližina partnerice ali partnerja nas sprošča ter nam podaljšuje in krepi pomembno fazo REM, ki skrbi za uravnavanje čustev in utrjevanje spominov ter kakovostni počitek. Kot kaže študija Univerze v Kielu v Nemčiji, bližina ljubljene osebe pomiri duha in pomaga do globokega spanca. Nekaterim sicer povzroča preglavice pomanjkanje prostora na ležišču, a čustveno ugodje je kljub temu veliko pomembnejše. Ljubezen vpliva tudi na odpornost proti boleznim, saj se med poljubljanjem lahko izmenja tudi 80 milijonov bakterij! Varuje tudi pred kroničnim vnetjem: pari v srečnem razmerju naj bi bili manj ogroženi zaradi sladkorne bolezni, srčno-žilnih obolenj in nekaterih oblik raka, dokazuje Univerza v Severni Karolini, kjer so dokazali, da bližina ljubljene osebe zniža raven CRP oziroma C-reaktivnega proteina v krvi, ki je ključni kazalnik kroničnega vnetnega procesa v telesu.
Pari v srečnem razmerju naj bi bili manj ogroženi zaradi sladkorne bolezni, srčno-žilnih obolenj in nekaterih oblik raka.
Ljubezen odpravlja tudi bolečino, zadostuje pa že bližina izbranke ali izbranca v prostoru. Tako je pokazala študija avstralske univerze, pri kateri so preverjali tolerančni prag pri 48 parih. Tako moški kot ženske so zaznavali manj bolečine ob partnerjevi navzočnosti v prostoru, če so se z ljubljeno osebo še dotikali in se pogovarjali, pa je bila bolečina še znosnejša.
80
milijonov bakterij se lahko izmenja med poljubljanjem.
Uravnava razpoloženje
Vrnimo se k oksitocinu, ki ni zaslužen le za prijetna občutja, ampak nam pomaga odpravljati tudi stres in težave, ki jih lahko stres povzroča, med drugim zaprtje, napihnjenost, slabost, saj spodbuja krčenje mišic v trebušni votlini in tako lajša napetost. Poleg tega hormon ljubezni spodbuja celo rast las, točneje celice dermalne papile. Oksitocin spodbuja izločanje že omenjenega dopamina, ki krepi spomin in uravnava razpoloženje, najvišjo raven pa doseže takrat, ko se bliža srečanje z ljubljeno osebo. Dopamin krepi občutke navezanosti, zaradi česar nekateri tako težko prebolevajo razhod – a čas celi rane in občutki pogrešanja so z upadanjem dopamina manj intenzivni.
Boleče razočaranje na ljubezenskem področju pa lahko pri mnogih sproži vedenje, podobno odvisnosti. Raven dopamina upade, stresna hormona kortizol in noradrenalin poskočita. Občutke nelagodja želimo premagati in nadomestiti primanjkljaj dopamina, zato se nekateri zatečejo k škodljivim oblikam vedenja, kot je uživanje alkohola ali prepovedanih drog, kar nas za kratek čas sicer povrne na želeno raven razpoloženja, spet drugi se začnejo intenzivno ukvarjati s športom, kar prav tako prinese občutke zadovoljstva. Nekateri pa, kar je zelo slaba zamisel, zavrnitev ali razhod poskusijo preboleti z novim razmerjem. Klin se s klinom zbija? V tem primeru nikakor ne, svarijo znanstveniki, saj se stres ob neizogibnem razočaranju le še kopiči in tako povečuje tveganje za vnetna stanja v telesu.
Če vam je torej kdo včeraj zlomil srce, je prava rešitev: predah!