Okrasni vrtiček, ki ga ni treba zalivati
Letošnje poletje z vročino in sušo ne prizanaša. S takšnimi razmerami se soočamo že nekaj let in glede na hitrost, s katero se planet segreva, ne gre pričakovati, da se bodo kmalu spremenile. Še več, podnebni aktivisti in okoljevarstveniki opozarjajo, da naj bi na zemlji pitne vode zmanjkalo že do leta 2040! V Sloveniji je imamo na srečo za zdaj še dovolj, kar pa ne pomeni, da lahko z njo razmetavamo. Zaradi sušnega julija so ponekod prebivalcem že svetovali, naj ravnajo racionalno, kar pomeni tudi manj zalivanja vrtičkov. Opravilo, ki zahteva ogromno vode, pa lahko s premišljeno izbiro rastlin močno zmanjšamo ali celo povsem opustimo.
Netresk za rast ne potrebuje ne vode ne prsti, poleg tega, da je privlačen na pogled, ga lahko uporabimo tudi za zdravljenje sončnih opeklin, manjših površinskih ran in pikov žuželk.
Na območjih, kjer so sušnih razmer vajeni, raje izbirajo rastline, ki jim takšno podnebje prija. V Združenih državah Amerike takšnim okrasnim vrtičkom pravijo suhi vrtovi, to pa zato, ker preživijo z nič ali zgolj minimalnim zalivanjem, dovolj jim je tistih nekaj milimetrov dežja, ki pade vsakih nekaj tednov.
V njih so zasajene rastline, katerih domovina so puščave, pri nas se bodo bolje obnesle tiste, ki izvirajo iz Sredozemlja; puščavske naših zim na prostem ne bi preživele. Ustrezne so denimo sivka, grmički agrumov, oleandri, bolj trdožive vrste palm, pa seveda dišavnice in sukulente. Med zelišči je ogromno takšnih, ki lepo cvetijo in omamno dišijo, če jih zasadimo na okrasne gredice, pa imamo od njih dvojno korist – lahko jih občudujemo in uporabljamo v kuhinji.
Zelišča polepšajo vrt
Brez vode denimo dolgo preživijo timijan, rožmarin, žajbelj, smilj in origano, pa tudi pozimi jim zunaj ne bo hudega. Zasadimo jih lahko med okrasne kamne in dodamo kakšno sukulento, denimo navadni netresk, ki za rast celo ne potrebuje prsti in ga lahko enostavno vtaknemo med kamne, ali alojo. Obe rastlini sta dobrodošli tudi v domači lekarni, lahko ju uporabimo pri pripravi mazil, ki bodo pomagala pri sončnih opeklinah, pikih žuželk in drugih površinskih ranah.
Sukulenti, odporni proti suši, sta še hermelika in homulica, prva zraste nekoliko višje, krasijo pa jo ljubki rožnati cvetovi, medtem ko se hermelika razrašča bližje tlom. Tudi grmički se odlično obnesejo v suhih vrtovih in skalnjakih, denimo pritlikavi bor ali brin, češmin in sibirska cipresa. Ko izberemo rastline in določimo, kam jih bomo zasadili, je treba izbrati še nekaj, s čimer bomo prekrili prst in poskrbeli za dodano vrednost našega vrtička.
Pri suhih vrtičkih so to običajno skale in kamni različnih velikosti ter prod in pesek, lahko tudi mivka, če si želimo ustvariti videz japonskega zen vrtička, ki pa zahteva nekoliko več vzdrževanja. Tal med rastlinami pa ni priporočljivo pokriti le zaradi videza. Manj ko bo izpostavljene prsti, manj bo namreč možnosti, da tam požene plevel.
Namesto trate si lahko na delu vrtička omislimo tudi nizke trajnice, ki se hitro razraščajo in bodo pokrile tla. Ena takšnih je panešplja, ki je izjemno nezahtevna rastlina, če si želimo iglavca, pa lahko izberemo katerega ob brinov. Pokrovne rastline lahko zasadimo tudi na gredice z drugimi rastlinami, pazimo le, da te niso zelo nizke, saj jih kmalu ne bo več videti.
