Omogočimo jim počitek
Jeseni se ne odpravljajo k počitku le zunanje rastline, ampak tudi sobne, kar pomeni, da je treba prilagoditi nego, če želimo, da bodo dočakale pomlad zdrave in pri močeh. Bistveno je, da lončnice, ki krasijo naš dom, od jeseni do pomladi pustimo čim bolj pri miru. To pomeni, da jih manj zalivamo, ne presajamo in ne gnojimo. Prva polovica oktobra je zadnji ugodni čas, če se nam zdi, da bi katera od rastlin potrebovala nov dom ali nekaj dodatnih hranil v obliki gnojila, pozneje pa bomo z njim naredili več škode kot koristi.
Ker rastline pozimi počivajo, potrebujejo manj hranil, če jim jih kljub temu dovajamo, bomo zmotili njihov naravni cikel. Tako se lahko zgodi, da bodo decembra in januarja začele poganjati nove liste ali cveteti, ker bodo imele na voljo manj naravne svetlobe, pa bodo njihovi novi deli rasli počasneje ali kmalu propadli. Rastlina bo kljub temu še vedno potrebovala fazo mirovanja, ker pa smo zmotili njen ritem, se bo ta začela v neugodnem času, denimo sredi poletja, ko bi morala bojno cveteti in zeleneti. Takrat bo počitek motilo tudi obilo dnevne svetlobe, kar bo rastlino dodatno izčrpalo in lahko se zgodi, da naslednje sezone ne bo dočakala. Iz podobnega razloga jeseni in pozimi prilagodimo tudi zalivanje. Lončnice takrat ne potrebujejo veliko vode, nekatere, denimo sukulente in kaktusi, pa sploh ne.
Na jug
Če nismo prepričani, kako pogosto v hladnih mesecih zalivati, to enostavno preverimo tako, da v substrat zapičimo prst, dovolj bo do prvega členka, v primeru večjih rastlin v velikih ali globokih loncih pa do drugega. Če je prst, ko ga izvlečemo suh in čist, je suh tudi substrat in lahko poprimemo za zalivalko, sicer počakamo še nekaj dni in vajo ponovimo. Ker rastline med fazo počivanja ne rastejo in se ne obnavljajo, jih med ali pred njo niti presajamo ne. Lahko smo še tako previdni, a med presajanjem bomo zagotovo poškodovali kakšno koreninico, celotni postopek pa je za rastlino tudi stresen, zato so prvih nekaj dni v novem lončku videti nekoliko uvele. To ni nobena težava v njihovi rastni dobi, ko si hitro opomorejo, obnovijo poškodovane dele in rastejo dalje. Jeseni in pozimi pa za to enostavno nimajo energije, zato lahko propadejo.
V tem času jih ne gnojimo ali presajamo, zalivamo pa precej manj kot običajno.
Moramo pa poskrbeti, da bodo imele tudi v obdobju mirovanja dovolj svetlobe, kar je lahko v mesecih, ko so dnevi kratki, megleni in oblačni, precejšen izziv. V tem času zato pozabimo na estetiko in rastline premaknimo na mesta, kjer bodo imela dovolj svetlobe. Običajno je to bližina tistih oken ali balkonskih vrat, ki so obrnjena na jug. Jeseni in pozimi sonce po nebu tudi drugače potuje, zato opazujmo njegovo pot. Če je ves dan nižje in so rastline na visokih policah večji del dneva v senci, jih premaknimo, enako velja za rastline, ki smo jih postavili nekoliko stran od oken in vrat, da bi jih zaščitili pred močnimi poletnimi žarki. In ne pozabimo na redno brisanje prahu z listov.
