Palma se je vrnila

Zadnja, šesta nedelja v postnem času je v cerkvenem koledarju imenovana cvetna nedelja, ki ji nekateri pravijo tudi oljčna nedelja. Tako meni Rožana Koštiál v delu Oljčna nedelja in oljčna vejica v šegah in navadah slovenske Istre. Oljčne veje je nekoč izbral gospodar. Praviloma jih je urezal še pred sončnim vzhodom v nedeljo zjutraj. Dokler oljka ni bila blagoslovljena, je niso smeli nesti v hišo. Danes gre po oljko kdor koli iz družine in tudi časovnih omejitev ni več.

Poznali pa so tudi pletene oljčne veje – palme v različnih oblikah. Palme so bile pred drugo svetovno vojno še običajne po vaseh, videvali so jih tudi v mestih. Po letu 1945 so jih še videli na oljčno nedeljo, konec 50. let prejšnjega stoletja pa je bila palma kar redka, večinoma le za duhovnika. Nato je izginila. Ljudje so odhajali iz vasi, na mlajše rodove spretnost ni prešla, saj povojni čas ni bil naklonjen cerkvenim obredom, prej obratno. Toda po zaslugi Koštiálove, ki je tako zagnano in predano raziskovala palme, se je le vrnila v kraje slovenske Istre: »Leta 1990 sem se odločila, da spodbudim še redke starejše poznavalce k pletenju, sama pa sem uvedla pletenje v krožku na Osnovni šoli Šmarje pri Kopru.«

Martina Rogelj Zupan se je spletanja naučila s sestro Majo.

Po mnenju ljudi so jih pletli v krajih, kjer je bilo veliko oljk. »Pletenih oljk je bilo več v časih, ko so še rasle večinoma necepljene oljke,« pove Koštiálova. »O kraju in času izvora palme je vprašljivo kaj gotovega napisati. Starejši modrujejo, da so spretnost prinesli s seboj duhovniki iz Istre, da se je k nam morda razširilo iz Dalmacije, da so to verjetno videli v mestih, da je morda pletenje prišlo iz Italije v Trst in k nam.«

In kako spletemo palmo? »Najprej je treba poiskati primerno debelo, lepo enakomerno raščeno oljčno vejo, katere dva simetrična stranska poganjka lahko upognemo v obod, da dobimo lepo obliko kroga. Primerna veja za srednje veliko palmo je dolžine od 70 do 80 cm, s premerom oboda 20 cm. Za tako palmo potrebujemo približno sto parov lističev oljke. Predvideti moramo tudi rezervne lističe, saj je vsak začetek težak. Samo pletenje je precej zamudno, priprava materiala pa vzame kar dosti časa,« razloži Rožana Koštiál.

Že iskanje listkov oljke v parih je zelo naporno opravilo. Obstaja več vrst palm, ki se razlikujejo po obliki. Avtorica zapisa Oljčna nedelja in oljčna vejica v šegah in navadah slovenske Istre tako navaja palmo monštranco, dvojno palmo, palmo v obliki križa in druge.