Pred devetimi dnevi, natančneje minuli torek, so v Demokratični republiki Kongo v osrčju Afrike z veliko zaskrbljenostjo spremljali prve novice o tem, da so nepridipravi vdrli in vandalsko razdejali mavzolej v prestolnici Kinšasa, ki je posvečen legendarnemu voditelju Patriceu Lumumbi, ki je deželo popeljal v neodvisnost od belgijskih kolonizatorskih oblasti. Bolj kot to, da so vandali divjali po mavzoleju, je prebivalce Konga začelo skrbeti, ali so nepridipravi ukradli zlati zob, edini fizični ostanek Patriciea Lumumbe, ki je bil shranjen v mavzoleju.

Njegov zlati zob FOTO: talkafricana.com

Vdor in vandalizem sta v Kongu sprožila splošno zgražanje. Kulturna ministrica Yolande Elebe Ma Ndembo je takoj napovedala temeljito preiskavo, kaj se je dogajalo, kje je Lumumbov zlati zob, a vsi so se bali najhujšega, da je za vedno izginil. Vandali so razbili steklena vrata, ki so vodila v prostor, kjer naj bi bil. Policija je sicer kmalu ujela četverico osumljencev, ki naj bi vdrli v muzej, posvečen narodnemu junaku, a pravo olajšanje je sledilo minuli petek, ko je Juliana Lumumba, hčerka pokojnega narodnega junaka, sporočila, da je zlati zob njenega pokojnega očeta varno spravljen. Pojasnila je, da so ga zaradi slabega varovanja v nacionalnem mavzoleju že pred dnevi prestavili na varnejši kraj.

Osamosvojitelj

Patrice Lumumba je junija 1960 pri 34 letih postal prvi predsednik vlade Konga, ki je takrat postal neodvisna država. Bil je pomemben akter v preoblikovanju Konga iz belgijske kolonije v samostojno državo. Kmalu po razglasitvi neodvisnosti je v vojski izbruhnil upor v z rudninami bogati kongovski provinci Katanga, ki ga zgodovinarji štejejo kot začetek kongovske krize. Uporniki v Katangi so se hoteli ločiti od Konga in v političnem kaosu je Belgija poslala v Katango vojsko, ki naj bi varovala tamkajšnje belgijske državljane, v bistvu pa jim je šlo bolj za varovanje katanških rudnikov zlata in diamantov.

Lumumba je za pomoč najprej zaprosil ZDA pa tudi nekdanje kolonialne gospodarje v Bruslju, a Belgijci so dejansko podpirali vojaške upornike v Katangi. Zato se je Lumumba obrnil na Sovjetsko zvezo, kar pa je bilo usodno v času hladne vojne. Američani in Belgijci so zato njegove prošnje zavrnili, nato pa je še prišlo do razhajanja s takratnim predsednikom Josephom Kasa-Vubujem in tedanjim načelnikom generalštaba vojske Joseph-Désiréjem Mobutujem, ki je kasneje postal kongovski diktator z imenom Mobutu Sese Seko. Lumumba je jeseni 1960 pred vojaškim udarom zbežal iz Kinšase v Kisagani na vzhodu Konga, kjer je poskušal s svojimi privrženci oblikovati novo državo Svobodno republiko Kongo.

Mavzolej in spomenik Patricea Lumumbe v Kinšasi FOTO: X

Vendar so ga med begom ujele Mobutujeve sile in ga izročile upornikom v provinci Katanga, kjer so ga pod budnim očesom Belgijcev, ki so pomagali katanškim upornikom, najprej ustrelili in nato v tajnosti pokopali. Pozneje so njegovo truplo spet izkopali in ga znova pokopali kakšnih 200 kilometrov stran, ga potem kmalu spet izkopali, nato pa razkosali in potopili v kislino, ki ga je povsem razžrla. Od Lumumbe je ostal samo zlati zob, ki je končal v žepu belgijskega policijskega komisarja Gerarda Soeta, ki je nadzoroval popolno eliminacijo Lumumbe in njegovih ostankov. Belgijci so se skupaj z Američani, ki so prek Cie bdeli nad postopkom odstranitve popularnega Lumumbe, namreč bali, da bi lahko Lumumbov grob postal svojevrstno romarsko središče. Kajti Patrice Lumumba je bil med Afričani zaradi svojega odločnega nasprotovanja kolonializmu in zagovarjanja panafrikanizma izjemno priljubljen.

Policijski komisar Soete je Lumumbov zlati zob, kot je izjavil pozneje, spravil kot svojevrstni »lovski plen«, kar kaže na odnos, ki so ga imeli Belgijci do svojih kolonialnih podložnikov v Kongu. Lumumba, kot eden najglasnejših in najpopularnejših glasov proti kolonializmu, za belgijskega policijskega komisarja ni imel vrednosti kot človek, temveč prej kot žival. Belgijci so Lumumbi zamerili zaradi njegovega govora junija 1960, ko je takratni belgijski kralj Baudouin predal oblast nad Kongom domačinom. Belgijski kralj je namreč v svojem poslovilnem govoru hvalil kolonialno administracijo in svojega deda kralja Leopolda II., ki naj bi pomagali »civilizirati« Kongo, pri tem pa ni omenil milijonov domačinov, ki so umrli zaradi brutalnega in nečloveškega ravnanja, ko je Leopold II. imel Kongo za svojo osebno lastnino in je z domačini ravnal kot z ljudmi nižje rase.

Govor

Otroci Patricea Lumumbe, Francois, Roland in Juliana Lumumba, med slovesnostjo ob vrnitvi edinega ostanka njihovega očeta v Bruslju FOTO: Johanna Geron/Reuters

Lumumba pa je takrat v svojem govoru omenil prav to, govoril je o surovem trpinčenju, nasilju in človeški degradaciji, ki so jo njegovi rojaki trpeli pod kolonialno vladavino Leopolda II. Ljudje so mu ploskali, rojake je navdušil z besedami, da je bila belgijska kolonialna oblast »ponižujoče suženjstvo, ki nam je bilo vsiljeno s silo«. Prisotni Belgijci, vključno s kraljem Baudouinom, so bili neprijetno presenečeni. Belgijski tisk, ki je Lumumbo opisoval kot neizobraženega tatiča, je bil ogorčen, ker je prvi premier Konga tako osramotil belgijskega kralja in najvišje belgijske državne uradnike. Nekateri zgodovinarji so pozneje pisali, da si je Lumumba prav s tem govorom sam spisal smrtno obsodbo, čeprav je bila njegova smrt v prvi vrsti povezana s hladno vojno, kajti na Zahodu so Lumumbo zaradi njegovih načrtov po nacionalizaciji rudnih bogastev Konga začeli opisovati kot prokomunističnega in prosovjetskega, povrhu pa so Belgijci hoteli z njegovo odstranitvijo še vedno vzdrževati nadzor nad bogastvom nekdanje kolonije.

Leta 1999 je Gerard Soete priznal, da ima še vedno zlati zob Patricea Lumumbe, leta 2016 pa ga je njegovi hčerki zasegla Belgija. Ta je leta 2022 zob vrnila družini Patricea Lumumbe in Demokratični republiki Kongo. Vrnitev Lumumbovega zlatega zoba v Afriko je bila pospremljena zelo slovesno, kot se spodobi za narodnega junaka. Preden so ga položili v leseno krsto v mavzoleju v Kinšasi, je potoval po Kongu, kjer so pospremili z množičnimi zborovanji in komemoracijami, kar kaže, kako popularen je še vedno Patrice Lumumba v svoji domovini, pa čeprav je bil na položaju predsednika vlade le nekaj mesecev.