Pariz pred olimpijskimi igrami čistijo družbeno nezaželenih
Še pičli trije tedni nas ločijo od začetka olimpijskih iger, ki se letos po stoletju vračajo v Pariz. In francoska vlada je odločena, da se bo njihova prestolnica pokazala svetu v najlepši podobi, tudi če je ta precej odmaknjena od siceršnje resničnosti. V olimpijskem mestu namreč ni prostora za brezdomce, migrante, prosilce za azil, zasvojence in prostitutke, ulic ne smejo kaziti zasilno postavljeni šotori ali začasna bivališča iz škatel. Da bi to dosegli, je začela francoska vlada pred več kot enim letom začasno izseljevati ljudi s socialnega roba ter jih iz Pariza oz. celotne regije preseljevati drugam po državi, kjer ne bodo tako na očeh svetovne javnosti in medijev. »Regijo Île-de-France so očistili ljudi, ki so v očeh tistih, ki imajo oblast in moč, nezaželeni,« je povzeto v poročilu kolektiva Le Revers de la Médaille, ki vlado obtožuje teptanja osnovnih človekovih pravic najranljivejših, saj da je v 13 mesecih izselila že približno 12.500 ljudi.
12.500
ljudi so v 13 mesecih izselili iz olimpijske regije.
Družbena čistka
S tema besedama je ravnanje vlade označil Paul Alauzy iz neprofitne humanitarne organizacije Zdravniki sveta (Médecins du Monde). Pri tem je podčrtal, da »kočljive« ljudi z namenom, da bi se Pariz pokazal v čim lepši luči, z avtobusi prevažajo v začasne regijske centre, ki so jih postavili lani, da bi rešili težavo, a le kratkoročno.
»Bedo pometajo pod preprogo. Če bi bila to dolgoročna in dostojanstvena rešitev, bi se ljudje grebli za mesto na teh avtobusih. A se ne. Znašli smo se v procesu, ko tem ljudem in tistim, ki jim pomagajo, onemogočamo življenje.« Preganjajo namreč ne le brezdomce in azilante, temveč tudi prostitutke in narkomane ter jih premeščajo stran od prostorov, kjer so bili vpeti v podporno mrežo, ki jim je zagotavljala pomoč in zdravstveno ter socialno oskrbo.
Razpršitev in odstranitev
V poročilu kolektiva, ki ga sestavlja okoli 90 organizacij, opisano »družbeno čiščenje« obsega nadlegovanje, izgon in izginotje tistega dela populacije, ki bi bila v očeh vladajočih neželen pogled na prizoriščih olimpijskega dogajanja. »Gre za dvojni pristop k 'težavi'. In sicer razpršitev, s čimer preprečijo rast neformalnih prostorov naselitve, ki bi bili preveč opazni, ter odstranitev ljudi, katerih življenjska situacija je zelo negotova. To se sicer dogaja že več let, a več kazalcev nam daje vedeti, da so olimpijske igre zadevo pospešile.«
Kolektiv ocenjuje, da bi za dolgoročno rešitev problematike potrebovali vsaj 20.000 domov, od tega približno 7000 v Île-de-France. Mestne oblasti so zaenkrat skovale načrt za 1000 stanovanj, a potrditi ga mora še vlada.
Pariška županja Anne Hidalgo pravi, da že leta prosijo vlado za izvedljiv in uresničljiv stanovanjski načrt, ki bi – glede na njene ocene – okoli 3600 ljudi spravil z ulic. Lani je tudi zatrdila, da nikogar ne bodo na silo pregnali iz mesta. »Besna sem, da se krivdo vali na mesto, saj to ni ne naša odgovornost ne naloga. Naredili smo več, kot bi morali, da poiščemo nastanitev za najbolj ranljive. Vsak teden priskrbimo streho nad glavo novim družinam.«
