Pazimo na paradižnikovo in pepelasto plesen

Letošnje poletje nam vreme ni prizanašalo in ni jih malo, ki so v ujmah izgubili pridelek, preostalim pa grozijo druge nevšečnosti, ki se pojavijo običajno avgusta, ko je padavin preveč. Med temi je najbolj uničujoča in pogosta plesen na paradižniku. Proti njej se lahko nekoliko borimo tako, da ne dovolimo, da se deli rastline dotikajo mokrih tal, zato porežemo vse spodnje liste in veje, po močnejšem vetru pa vsakič preverimo, ali se ni rastlina morda upognila, in jo, če se je to zgodilo, ponovno privežemo. Omogočimo ji tudi trdnejšo oporo in okoli nje položimo zastirko, najbolje se obnese slama, saj se bo osušila hitreje, kot bi se gola zemlja. Ko paradižnik že naredi plodove in samo še čakamo, da dozorijo, je priporočljivo razredčiti tudi preostale liste na rastlini, ne le tistih, ki bi se lahko dotikali tal. Tako bomo namreč omogočili, da bo med plodovi zrak nemoteno krožil in vlaga, ki bi lahko povzročila plesen, ne bo zastajala. Ko se po deževju odpravimo na vrt, pazimo, da čim manj stopamo po mokri zemlji, saj jo bomo tako še dodatno zbili in korenine rastlin v bližini ne bodo dobile dovolj zraka in hranil; mokre in niti vlažne zemlje nikoli ne prekopavamo.

Dišavnice spravljamo za zimo

Avgusta poleg paradižnika pobiramo tudi druge plodove, ki rastejo na vrtičku, papriko, bučke, kumare, še nekaj časa pa bo treba počakati, da bodo dozoreli pekoči čiliji in feferoni. Če bo vreme dopuščalo, jih na gredici pustimo daleč v jesen, saj bodo le tako razvili tisto pravo aromo in pekočino. Redno režemo rukolo, blitvo in špinačo ter jih po potrebi spravljamo za hladnejše mesece, enako velja za baziliko, peteršilj in druge listnate dišavnice. Vse od naštetih so rastline, ki bodo tako še bolj bujno rasle.

Plesen napade vse dele paradižnika.

Še vedno sejemo nizki fižol, avgusta je čas tudi za setev zgodnjega zelja, posadimo cvetačo, brokoli in kitajsko zelje, za slednjega je primeren čas še do začetka septembra.

Košate rastline razredčimo

Dela seveda ne manjka niti na okrasnem vrtičku, kjer odstranjujemo odcvetele cvetove trajnic, trajnicam, ki so že odcvetele in propadle, pa porežemo še liste. Rastline redno pregledujemo, ali jih ni morda napadla pepelasta plesen. Tudi ta se širi v mokrem vremenu, prepoznamo pa jo po belih madežih, ki se pojavijo na zgornji strani listov. Videti je kot nitkasta prevleka, ki nekoliko spominja na pepel, od tod tudi ime, nekateri jo opisujejo kot puhasto prevleko. Ko ta rastlino napade, bo povrhnjica pod prevleko odmrla. Da bi se okužbi čim bolj ognili, pozno poleti ne pretiravamo z dovajanjem dušika rastlinam, košate rastline pa razredčimo, da bo zrak med listi lažje krožil. Odstranimo tudi že okužene dele rastlin in jih nemudoma uničimo; če jih odvržemo na kompost, se lahko bolezen od tam širi.

Po razmočeni zemlji ne hodimo, saj jo bomo zbili.

Avgusta še zadnjič v tem letu obrežemo hitro rastoče žive meje, obrežemo tudi vzpenjave vrtnice in glicinijo.

Odcvetelim trajnicam odstranimo cvetove.